.
Po razpravi je komisija soglasno sprejela sklep, da je bilo v poslovanju urada predsednika republike "veliko napak in nepravilnosti", in urad pozvala, naj v enem mesecu komisiji pisno sporoči sprejete ukrepe za preprečevanje ponavljanja teh napak; hkrati pa naj komisijo obvesti, če so bili zoper odgovorne funkcionarje sprejeti "kakšni dodatni ukrepi".

Vrhovni državni revizor Jorg Petrovič je pojasnil, da je računsko sodišče preverjalo pravilnost poslovanja v obdobju med letoma 2008 in 2009. Podalo je mnenje s pridržkoim, saj je zaznalo nepravilnosti, med drugim z obračunavanja plač, stroškov dela ter javnega naročanja, ki ni bilo v skladu s predpisi.

Po lastnem izboru je izpostavil nekaj nepravilnosti: Več primerov javnih naročanj je bilo izvedenih brez vednosti javnosti ali pa z razdelitvijo naročil v izogib javnemu naročanju. Urad je nase prevzemal obveznosti zaposlenih za daljše obdoblje, nekaterim pa je omogočil nadaljevanje dela navkljub neizpolnjevanju na novo opredeljenih pogojev, ali pa v javnih objavah za zaposlitev ni objavil pogojev, kot jih določa sistemizacija.

Vizjak: Ob vsem tem pa naj ljudstvo varčuje
Predsednik komisije in poslanec SDS-a Andrej Vizjak se je še v okviru razprave vprašal, kako vlada upokojencem in prejemnikov pojasnjuje zahteve po nižanju pokojnin in prejemkov ob takšnem ravnanju z denarjem, kot po njegovi oceni izhaja iz poročila računskega sodišča.

Najbolj ga je zmotil slab milijon, porabljen za najem letal v letu 2008 in prvi polovici leta 2009. Dodal je še, da se je revizija osredotočala predvsem na pravilnost in zakonitost poslov - kaj bi šele ugotovili, če bi se osredotočali na smotrnost ali gospodarnost.
Med razpravo je na dan prišel tudi primer nekdanjega generalnega sekretarja na uradu Stojana Tramteta, odgovornega za poslovanje urada, med drugim tudi za sporne polete, kot je bil devetdesettisočevrski v Bosno in Hercegovino; pa tudi za večji del ostalih nepravilnosti, ki jih je odkrilo računsko sodišče.

Ta je sicer takoj po "odkritju" primera poleta v BiH ponudil svoj odstop, ki ga Türk ni sprejel, ga pa je - kot posledica objave revizijskega poročila - letos na položaju zamenjal Uroš Krek. Ta je razkril, da je Tramte po novem zaposlen kot svetovalec predsednika države za pravne zadeve.

Černač: Urad bi moral biti zgled
Po mnenju člana komisije in poslanca SDS-a Zvonka Černača bi moral biti urad predsednika republike prvi zgled zakonitega in gospodarnega ravnanja v državi, ne pa za "luksuzne izdatke" v času krize ter za kršitve zakonodaje. Tudi on je izpostavil sporni polet v BiH-u ter se vprašal, zakaj je bil izbran polet za 90.000 evrov, če je bil na voljo tudi cenejši, za primerjavo pa je izpostavil primer leta na Kitajsko, ki da stane 80.000 evrov. Po njegovi oceni bi, v skrajnem primeru, predsednik države lahko uporabil tudi kakšno drugo, cenejše prevozno sredstvo, če že razpis ni dovoljeval alternative.

Krek: V vseh pomembnih pogledih v skladu s predpisi
Sekretar Krek je poudaril, da se del ugotovitev sodišča nanaša tudi na aktivnosti iz obdobja pred Türkovim mandatom ter da je to prva tovrstna revizija po letu 1992. Poudaril je tudi, da revizija ne podaja priporočil in ukrepov ter da ugotavlja, da je bilo delovanje v "vseh pomembnih pogledih v skladu s predpisi". Urad je revizijo po njegovih besedah uporabil za izboljšanje notranjega delovanja, odpravil je določene kadrovske pomanjkljivosti ter izboljšal postopek javnega naročanja, še posebej s priključitvijo urada skupnim javnim naročilom.

Polet v BiH je bil sicer "nerodna stvar", kjer je bil urad v "nerodni situaciji" ob spreminjajoči se časovni komponenti ter zelo zahtevnem obisku treh entitet, je dejal ter na očitke Černača, da bi lahko uporabili Falcona, odvrnil, da slednjega v uradu pač ne morejo uporabljati.

Po njegovi oceni iz revizijskega poročila nikakor ne izhaja nikakršno zavestno kršenje zakonodaje, glede zaposlitve Tramteta kot svetovalca pa je dejal, da je ta izjemen pravni strokovnjak, predsednik republike pa ima pravico, da sam izbira svoje svetovalce.
Letošnje poslovanje
Kot je objavljeno na spletni strani predsednika države, je do 31. avgusta letos porabil 2.069.092 evrov od skupno predvidenega 3.373.863 evrov letnega proračuna. Največ, 1.150.353 evrov, je šlo za plače ter 717.994 evrov za materialne stroške.
Urad bivšega predsednika države Milana Kučana je v istem obdobju letošnjega leta porabil 28.669 evrov.