Rode tako zanika navedbe Valentina Zibelnika in Dela, da je bilo imenovanje Urana "kadrovska napaka" oz. "kadrovski kiks".
"Vse navedene trditve so laž, vsa namigovanja so izmišljena, so daleč od resnice in zavajajo javnost. Ob imenovanju Alojza Urana za ljubljanskega nadškofa leta 2004 sem povedal, da to resda ni bila moja izbira, da pa spoštujem odločitev svetega očeta. O kadrovski napaki ali kiksu nisem govoril," je zapisal v odzivu na spletni strani Slovenske škofovske konference.
Ob tem je tudi zavrnil navedbe, da naj bi na nekdanjega nadškofa metal slabo luč, ker se je ta odločil, da mariborski nadškofiji ne bo pomagal z denarjem Gozdnega gospodarstva Bled. Po njegovih besedah gre za "lažno, krivično in izmišljeno" trditev.
Poudaril je, da je že leta 1997 zavrnil sodelovanje ljubljanske nadškofije pri projektih mariborskih kolegov. "Tedaj sem jasno povedal, da Ljubljana pri teh projektih ne bo sodelovala. Če se je nadškof Uran pozneje – o tem ne vem nič – odločil za isto linijo, sem tega samo vesel. Da bi ga zaradi tega v Vatikanu »postavljal v slabo luč« – komu kaj takšnega lahko sploh pade na misel?! Kako naj bi se izneveril smeri, v kateri sem deloval kot ljubljanski nadškof, samo da bi škodoval svojemu nasledniku," sklene kardinal.
"Santos Abril y Castello je postal kardinal in ni bil odstavljen"
Apostolski nuncij v Sloveniji Santos Abril y Castelló zaradi dogodkov v Sloveniji ni bil odstavljen z mesta vicekamerlenga Katoliške cerkve, so še poudarili v tiskovnem uradu SŠK-ja. "Trditev ne drži, saj je bil nekdanji nuncij 18. februarja 2012 imenovan za kardinala, kar pomeni, da od tedaj ni več vicekamerleng," so zapisali.

Na to mesto je bil zato 23. julija 2012 imenovan nadškof Pier Luigi Celata, ki je bil prav tako nekaj časa apostolski nuncij v Sloveniji.

"Kardinal kamerleng – v zadnjem času je to redno kardinal državni tajnik – je kardinal, ki uradno ugotovi papeževo smrt, zapečati njegovo stanovanje in do izvolitve novega papeža vodi nekatere pomembne posle, nato pa vicekamrleng skrbi za nemoten potek samih volitev novega papeža – konklave. Vicekamerleng med volitvami papeža ostane zunaj konklava – torej ne more biti kardinal – in skrbi za zunanjo varnost in nemoten potek volitev. Iz tega izhaja, da vicekamerlengi niso kardinali," pojasnjujejo nastali položaj v SŠK-ju.