S pištolo, sekiro, z nožem. Skrivaje za masko. Tarče so tudi banke, skladišča orožja. Mediji so zadnje čase polni zgodb o tatvinah in ropih. Pa je res tako resno?
Ob prebiranju novic o ropih se človeku zazdi, da so tovrstna kazniva dejanja preplavila Slovenijo, MMC-jev pogovor z Antonom Dvorškom, predstojnikom katedre za kriminalistiko, kriminologijo in kazensko pravo na mariborski fakulteti za varnostne vede, in podatki, ki nam jih je posredovala policija, pa kažejo, da vendarle ni tako.
Okoli 40.000 tatvin in do 500 ropov na leto Število premoženjskih kaznivih dejanj v zadnjih treh letih namreč ni naraščalo. »Nasprotno, lani je prišlo do določenega padca, tudi letos ne kaže na povečanje,« je pojasnil Dvoršek, pri tem pa mu pritrjujejo tudi podatki Generalne policijske uprave. Po Dvorškovih besedah je tatvin (kraj) letno okoli 40.000, vlomov od 14.000 do 15.000, ropov pa od 400 do 500 (natančnejše statistike za pretekla leta, ki nam jih je posredoval GPU, si lahko ogledate v spodnji galeriji, razlike med tatvino, veliko tatvino in ropom pa preberete v ob strani priloženih okvirčkih).
V prvi polovici letošnjega leta je bilo v primerjavi s predhodnim polletjem vendarle za tretjino več ropov, a približno enako kot pred desetimi leti, je povedal profesor kriminalistike. Na naše vprašanje, ali bi bilo povečanje lahko povezano z recesijo, je sogovornik odgovoril, da bi bilo takšno tezo težko sprejeti, še zlasti, ker tatvin in vlomov ni bilo nič več kot prej. »Tisti, ki jim je recesija najbolj otežila eksistenco, bi se prej zatekli k tatvinam, ki jih je lažje izvršiti kot rope,« je zatrdil in dodal, da mediji tako pogosto poročajo o ropih zato, ker se takšne zgodbe, še posebej ko gre za hujše oblike, tako dobro prodajajo oz. berejo. V nadaljevanju pišemo predvsem o ropih.
Orožje uporabljeno v petini ropov Glede na zadnje medijske zgodbe o (zamaskiranih) ropih s pištolami in sekirami nas je zanimalo, kakšne oblike tega kaznivega dejanja so v resnici najpogostejše. Sogovornik z mariborske fakultete nam je razložil, da gre največkrat za grožnje v obliki fizične sile. Uporaba orožja je po njegovih besedah lani narasla (leta 2008 je bilo 58 takšnih primerov, leta 2004 pa 32), letos pa naj bi bila podobno pogosta, a je orožje (pravo ali imitacija) uporabljeno le v kakšni petini primerov (manj, kot, denimo, v sosednji Hrvaški). Statistiko GPU-ja o oblikah ropov si lahko pogledate v spodnji galeriji.
Sekira je bolj ali manj eksotično sredstvo, »včasih so jo uporabljali Romi pri stanovanjskih ropih, zdaj so tudi oni prešli na orožje, ki je dovolj dostopno na črnem trgu in bolj praktično«, trdi Dvoršek. Med eksotične oblike ropov, ki so se že pojavile v Sloveniji, je umestil še grožnje s HIV-om okuženo injekcijsko iglo, ki se jih občasno poslužujejo uživalci prepovedanih drog. Tudi zamaskiranost ni tako pogosta, kot bi bilo mogoče sklepati iz gledanja filmov ali prebiranja novic. Profesor kriminalistike namreč pravi, da roparji masko uporabijo v slabi polovici primerov pri ropih v objektih, med tem ko jih je pri tem kaznivem dejanju na prostem zakrinkanih le pet odstotkov.
Največ ropov na ulicah, v parkih ipd. In največ ropov (dve tretjini) je po Dvorškovih besedah prav na odprtem – na ulicah, v parkih ipd. »Takšne rope pogosto izvršujejo uživalci prepovedanih mamil, razen če gre za prenašalce denarja, ki se jih lotijo poklicni roparji,« je dejal. Ko gre za rope v objektih, pa prevladujejo trgovine in stanovanjski objekti. Statistiko GPU-ja o najpogostejših krajih tovrstnih kaznivih dejanj si lahko pogledate v spodnji galeriji.
Tudi na GPU-ju navajajo, da so osumljenci za, denimo, ulične rope najpogosteje mladoletniki, »pojavljajo pa se tudi vedno nove skupine ter posamezniki in zasvojenci s prepovedanimi mamili. V nekaterih primerih se srečujemo tudi s povratniki tovrstnih dejanj oz. povratniki kaznivih dejanj s področja premoženjske kriminalitete«. Cilj mladoletnih storilcev je predvsem pridobitev ustreznega statusa med sovrstniki, položaja v skupini, vsem storilcem pa je skupna pridobitev premoženjske koristi, dodajajo. Na drugi strani so žrtve »posamezniki, manjše skupine mladoletnikov, pri drznih tatvinah pa zlasti starejše ženske, pri čemer je materialna škoda praviloma manjša, sam način izvršitve kaznivega dejanja pa pri oškodovancih pusti psihične posledice, kot je strah«.
KAJ SE NAJPOGOSTEJE KRADE? KAKŠNA JE VREDNOST UKRADENEGA BLAGA? »Danes, ko ljudje ne hranijo denarja doma, ni lahko biti tat ali vlomilec. Seveda iščejo denar, a pogosteje se morajo zadovoljiti z nakitom, tehničnimi predmeti, v trgovinah kradejo kozmetiko, spodnje perilo, pijačo (običajno za lastne potrebe). Če kradejo, da bi prišli do denarja (uživalci prepovedanih mamil, poklicni storilci), morajo blago preprodati (seveda po veliko nižji ceni), s tem pa se izpostavijo, da jih odkrijejo,« pojasnjuje Anton Dvoršek. Drugačna je situacija pri poklicnih tatovih, ki kradejo osebna vozila (nekaj manj kot 1.000 na leto), draga kolesa in motorje. »Kradejo po naročilu, blago gre v največji meri v tujino,« razlaga mariborski profesor. (Statistiko GPU-ja o najpogosteje ukradenih predmetih si lahko pogledate v spodnji galeriji.) Pri ropih na prostem se vrednost ukradenega blaga giblje pod 250 evri, pri ropih v objektih pa se povzpne na nekaj tisoč evrov.
Na leto okoli 10 ropov denarnih ustanov Glede na to, da so bili medijsko odmevni v Sloveniji tudi nekateri ropi bank in, denimo, orožja v državnem skladišču pri Pivki, smo sogovornika s Fakultete za varnostne vede povprašali tudi po »ekstremnih« podvigih. Pojasnil je, da je ropov denarnih ustanov, to je bank, pošt, menjalnic, okoli 10 na leto. »V prejšnjih letih je bilo več ropov pošt in poštarjev, ker so roparji ocenili, da so slabše varovane od bank. V zadnjem času je ropov na pošte manj, domnevam, da so bolje poskrbeli za varovanje,« je poudaril. Podobno je tudi z bencinskimi črpalkami, ki so bile, ko se je manj plačevalo s karticami, pogostejše tarče roparjev. Pri tem je spomnil na primer roparja črpalk iz okolice Velenja, ki je hladnokrvno moril uslužbence. »A umori pri ropih niso običajni, ropar uporablja orožje le, da vzbudi strah pri žrtvah,« je zatrdil.
Policija preišče 50 odstotkov ropov Sicer pa policija po Dvorškovih besedah preišče okoli 50 odstotkov ropov (to dokazuje tudi statistika GPU-ja): pri ropih na prostem je za uspeh mož v modrem pomembna prepoznava, ker roparji niso maskirani, pri ropih v objektih pa najdeni sledovi – v stavbi in vozilih, ki jih roparji uporabijo pri delu (obutev, rokavice, posnetki varnostnih kamer). Prijetim tatovom za tatvino grozi do tri leta, za veliko tatvino pa do osem let zapora. Roparjem za navaden rop grozi do 10 let, za rop z veliko premoženjsko koristjo pa do 15 let (približno toliko bi, tako ugotavlja Dvoršek, verjetno dobili roparji SKB-ja). »Kaznivo dejanje je preiskano, ko je odkrit storilec, zoper njega podan utemeljen sum, da je izvršil kaznivo dejanje, ter podana kazenska ovadba na pristojno državno tožilstvo,« pa so nam o preiskovanju ropov povedali na GPU-ju. Statistiko policije si lahko pogledate v spodnji galeriji.
Kako se zavarovati pred tatovi in roparji? Končajmo z nekaj nasveti o tem, kako naj človek svoj dom, delovno mesto ipd. zaščiti pred roparji. »Doma se pred roparjem težko zavarujete, razen da ne spuščate v hišo tujih ljudi. Če ste žrtev roparja, ki grozi z nožem, pištolo, se ni pametno upirati, ropar vas utegne poškodovati ali celo ubiti, še zlasti če bi se sam počutil ogroženega. Si je pa dobro zapomniti njegov osebni opis. Lažje se zavarujete pred vlomilcem z dobrim tehničnim varovanjem, o čemer je dovolj uporabnih informacij. Vlomilec običajno zbere tarčo, ki je slabše varovana,« je naštel naš sogovornik z mariborske fakultete.
Komentarji so trenutno privzeto izklopljeni. V nastavitvah si jih lahko omogočite. Za prikaz možnosti nastavitev kliknite na ikono vašega profila v zgornjem desnem kotu zaslona.
Prikaži komentarje
Komentarji so trenutno privzeto izklopljeni. V nastavitvah si jih lahko omogočite. Za prikaz možnosti nastavitev kliknite na ikono vašega profila v zgornjem desnem kotu zaslona.
Prikaži komentarje