"To, da je RTV draga ustanova, je dejstvo. A draga je vsaka javna ustanova glede na velikost naroda. Programi v slovenščini so dražji, ker jih plačuje in gleda toliko manj ljudi," je dejal Filli in poudaril, da bi ob zamrtju domače produkcije poslušalcem, gledalcem in drugim uporabnikom, glede na zanemarljivo število domačih vsebin, ki jih pripravijo komercialni mediji, preostal večinoma svet mehiških nadaljevank, šovov, torej tuje produkcije.

Ustvarja se ogromno drugih, ne le informativnih vsebin
Napačno je tudi gledanje na javni zavod kot izključno informativni medij, saj RTV ustvari ogromno drugih pomembnih vsebin, ne le informativnega programa, pa je dejal direktor televizije Janez Lombergar. Televizija bo v primeru znižanja ustvarila veliko manj vsebin, je opozoril in dodal, da so se v zadnjem času tudi pomembno zvišale cene licenc za športne prenose, nakup tujih filmov in produkcij, kar prav tako vpliva na vsebino programa.

Delamo za narod
"Samo jezik je tisto, kar nas loči od vseh ostalih narodov v tej globalizaciji, ki požira majhne narode. Zato se ne smemo pustiti prisiliti samo v vidik gledanosti in poslušanosti, ampak moramo delati za vse; mlade, invalide, manjšine, to so stvari, ki ne prinašajo denarja. In zato vas prosim, da na to pogledate z vidika, da delamo za naš narod," pa je poudarila Nataša Bolčina Žgavec, predstavnica Sveta delavcev RTV-ja in dodala, da je vsem jasno, katere so tiste vsebine, ki prinašajo večjo gledanost.

Da bodo v primeru znižanja prispevka na udaru RTV-vsebine, se strinja tudi državni svetnik Tone Peršak. "Poznalo se bo pri programih, ki so manj gledani in manj zanimivi za oglaševalce. To pa so prav tisti programi, zaradi katerih je javna RTV ustanovljena. Javna RTV ima vrsto nalog na področjih, na katerih ni aktiven praviloma ali vsaj ne v vidnem obsegu noben komercialni medij. Javna RTV je bila in mora biti največja kulturna ustanova v Sloveniji, vsaj kar zadeva izobraževanja, posredovanja, popularizacijo znanosti in raziskovanja," je prepričan Peršak.

RTV je v službi javnega interesa, vendar pa se zdaj upošteva strankarski dnevnopolitični kratkovidni interes in temu moramo ustvarjalci z vseh, leve in desne opcije odločno oporekati. Žaljivo je za državljane te države, da se jim ob tem kar se dogaja v tej krizi, ponuja argument o privarčevanem enem evru. To žali državljane, pa je prepričan Vlado Žabot iz Društva slovenskih pisateljev.

Petek: Vlada prispevek znižala pravi čas
Vlada je sprejela sklep o znižanju pravi čas, pa je prepričan Miro Petek iz direktorata za medije, ki na seji predstavlja vlado. Dodal je, da lahko zdaj RTV pripravi nova izhodišča, ki ne bodo okrnila poslanstva javnega zavoda. 137 evrov na leto je še vedno višji RTV-prispevek kot v Italiji, Franciji in Angliji, je že znan argument vlade ponovil Petek in znova izpostavil britanski BBC, ki pri tem ne sme predvajati oglasov.

Petek zato ne verjame, da se bo obseg programa zaradi nižjega prispevka znižal in te napovedi imenoval za "strašenje". "Pričakujemo, da bo RTV dala prednost programom s področja kulture in manjšin ter da se bo izognila nakupu licenc za formulo ena in drugih športnih licenc, ki ne prinašajo dodane vrednosti, je še dejal. Dodal pa je, da se sredstva niso prav porabljala, saj so šla tudi za programe, ki "niso ugledali luči sveta". Pričakuje, da se bodo vrnile preveč izplačane plače in v tem vidi, "kar nekaj prihranka". Če bo poslovanje primerno, lahko RTV opravi vse naloge, ki jih mora, je dejal.

Primerjava Slovenije z Anglijo in Italijo je popolnoma nesmiselna, ker gre za število prebivalcev, je Petka popravil Jože Mencinger, medtem ko je Filli spomnil, da je licenco za formulo le dva dni pred iztekom mandata kupil njegov predhodnik in da se je kljub trudu ni dalo prekiniti.

Dan ima 24 ur povsod po Evropi
Petka je tudi spomnil, da njegova izjava o "pravočasno sprejeti spremembi višine RTV-prispevka" v praksi ne bo vzdržala, saj se kadrovskih in drugih sprememb ne bo dalo spremeniti čez noč. RTV bi tako pričakoval vsaj neko prehodno obdobje, saj je treba program "napolniti z vsebino". V povezavi s primerjavo z BBC-jem pa je tudi Filli dejal, da ima BBC na voljo šest milijard evrov, dan pa ima 24 ur (za napolnitev programa) tako v Angliji kot v Sloveniji. Spomnil je še, da je RTV Slovenija ena najmanjših javnih medijskih hiš v Evropi in da so številne, večje ukinile mnogo programov in dejavnosti, ki jih RTV še vedno vzdržuje.

"Žrtve" med sodelavci, tudi "stalnimi"
Državni svetnik Janvit Golob je posebej omenil grožnjo odpuščanja delavcev, ki so tudi eden izmed "stroškov", ki bi jih RTV v primeru upada prihodka najverjetneje morala omejiti, in dejal, da bi bilo bolje nekoliko znižati dohodke, pri odpuščanju pa biti previden in odpuščati čim manj.

Marko Filli je namreč opomnil, da je znižanje RTV-prispevka še toliko pomembnejše in boleče, ker obstajajo področja, na katerih zavod ne more prihraniti. "Naš manevrski prostor je omejen, polovica so honorarni sodelavci in program," je dejal in dodal, da RTV v plače ne more posegati, ker je vezana na zakon, prav tako ne more kar tako odpuščati, če pa bi lahko, "pa bi potrebovali denar za odpravnine, ki pa ga nimamo". Zato je po njegovih besedah logično, da zaposleni delajo še naprej, na udaru pa bodo drugi stroški, med njimi snemanja zunaj hiše, službena potovanja in honorarni sodelavci, tudi tisti, ki so stalni in bi morali biti tudi glede na ugotovitve Računskega sodišča zaposleni.

Vlada naj razmisli, kaj je substanca RTV-ja
Člani komisije so sklenili, da vlado pozovejo, da naj znova razmisli, kaj je substanca RTV-ja, ki je največja in najpomembnejša kulturno-izobraževalna ustanova. Sklep vlade o znižanju RTV-prispevka ima tako le simbolični učinek, medtem ko za RTV prinaša veliko škodo za izvajanje programskih vsebin. Člani komisije so tudi sklenili, da sklep vlade slabi vlogo in položaj RTV-ja kot nacionalne institucije nacionalnega pomena.