Razprava o finančnem stanju RTV SLO

Na okrogli mizi so nastopili zdajšnji generalni direktor Andrej Grah Whatmough ter njegova predhodnika Igor Kadunc in Marko Filli.

Prva tema: finančno stanje zavoda RTV SLO. Zavod je v nezavidljivem položaju, zdaj pa so udarile še cene električne energije. Ta se je podražila s treh milijonov evrov na leto na osem milijonov evrov, prihodnje leto naj bi ta postavka dosegla že 11 milijonov evrov. RTV-prispevek se kljub inflaciji in naraščanju drugih stroškov ni dvignil že od leta 2012. Delnice Eutelsata, na katere se je RTV SLO dolgo zanašal, so zdaj strmoglavile. Kje so rešitve, je vprašala voditeljica pogovora.

Grah Whatmough je pojasnil, da rešitev vidi v zavezi vlade, ki je bila podana 10. oktobra. Vlada je takrat naznanila, da ima rešitev za javne zavode, ki imajo težave z energetsko draginjo, in napovedala ukrepe. RTV SLO je še isti dan pisal pristojnemu ministrstvu, zdaj pa čaka na odgovor ali na sestanek. Z 8,3 milijona dodatnih evrov bi lahko prihodnje leto pokrili "brez večjih težav", je napovedal aktualni generalni direktor.

Kadunc je opozoril, da je zadostno financiranje dolžnost ustanovitelja zavoda. Izguba se vleče od leta 2016, zavod jo je ves ta čas krpal, na neki točki pa mora ukrepati ustanovitelj. Predprejšnja vlada je takratnemu direktorju Kaduncu dejala, da ne bo samo zvišala RTV-prispevka, ampak bo izvedla celovito prenovo sistema, ker ni pravično, da denimo en upokojenec za prispevek plačuje toliko kot ena družina. A potem to ni bilo izvedeno zaradi menjave vlade. Zdajšnja vlada bi lahko pomagala tako, da bi bolj sofinancirala denimo manjšinske programe, je sklenil Kadunc.

Filli je spomnil, da se je zadnje povečanje prispevka zgodilo pred desetimi leti, posledično pa se je precej spremenila struktura stroškov. Stroški dela so šli navzgor, zdaj se draži elektrika in tako smo prišli do škarij, kjer ne moremo več nikjer prihraniti. Že zdaj ima zavod veliko kadrovskih lukenj, ki jih ne more zapolniti, tehnika se stara in vprašanje je, kaj bo, ko se bo enkrat začela množično kvariti, je posvaril, tako ne gre naprej. Kje vidi rešitev? Obstoječa vlada signalizira, da noče zvišati RTV-prispevka, ker naj bi bil to politični samomor, je dejal Filli. Lahko pa v skladu z zakonom poveča vlaganja v hrambo, digitalizacijo arhivov, v narodnostne programe in programe za zamejce.

Zakaj naj bi bil nov zakon o RTV-ju boljši?

Dva nekdanja generalna direktorja in aktualni generalni direktor so podali mnenja o noveli zakona o RTV Slovenija, o kateri se bo odločalo na referendumu 27. novembra. Ali bi bil nov predlagan način upravljanja RTV Slovenija ustreznejši za vodstvo, da uresniči svoje ideje?

Fili je povedal, da je dejansko težje uresničevati neke investicije, če morajo skozi programski in nadzorni svet, čeprav programski svet daje samo mnenju k finančnemu načrtu.

"Odločal je nadzorni svet, ki je bil številčno manjši organ in z njim se je bilo lažje pogovoriti," je dejal Fili in dodal, da niti število članov sveta in niti način njihovega izbora ne spremenita nič, temveč je treba narediti strategijo in se je držati. "Nekoč nam je to uspelo narediti," je dejal Fili.

"Slabše, kot je trenutno, niti slučajno ne more biti. Hudo je, če tega nočemo priznati," pa je dejal prejšnji generalni direktor RTV Slovenija in povzel besede programskega svetnika Slavka Kmetiča. "Dejstvo je, da nas je 21 in se dogovorimo in to naredimo." Povedal je še, da so bili sedanji svetniki izvoljeni le na predlog peščice, tudi brez znanja o delovanju RTV-ja.

V preteklosti, preden je začel veljati sedanji zakon, pa so bile po Kadunčevih besedah programski svetniki ugledni posamezniki. "Tam so bile osebe, ki so imele hrbtenico, ki so se morale izkazati. Četice ni bilo, ampak so bile ugledne osebe," je dejal.

Grah Whatmough pa je povedal, da je kritičen do sprejemanja novega RTV-zakona, saj je bila onemogočena vsakršna debata, zakaj je enotni programski svet boljši, zakaj je uprava boljša od generalnega direktorja s svojimi pomočniki …

Po trojici generalnih direktorjev je Igor E. Bergant vodil pogovor z Marico Uršič Zupan, zdajšnjo varuhinjo pravic gledalcev in poslušalcev, nekdanjo varuhinjo Ilinko Todorovski in Tatjano Pirc, predsednico Novinarskega častnega razsodišča.

O programskem svetu in ureditvah

Na drugi okrogli mizi so sodelovali aktualni predsednik programskega sveta Peter Gregorčič, nekdanji predsednik programskega sveta Miran Zupanič ter nekdanji novinar in pomočnik direktorja RTV SLO, Boris Bergant.

Gregorčič je na vprašanje voditelja v uvodu pojasnil, da seje programskega sveta v arhivu MMC-ja niso dostopne zato, ker tako določa poslovnik programskega sveta. Za spremembo je potrebna dvotretjinska večina, kar je težko doseči. Bi pa sam za arhiviranje posnetkov sej glasoval in morda bo to tudi predlagal.

Zupanič je kot cilj svojega mandata, začetega leta 2016, določil verodostojnejši RTV. Leto pozneje je odstopil. Tokrat je na pobudo voditelja pojasnil, zakaj. Odstopil je zaradi "zgodbe, ki se je napletla na relaciji Igor Pirkovič, Jadranka Rebernik in direktorica Jerka Bizilj". Tedaj so programski svetniki neko dogajanje ocenili kot programsko napako, naložili takratnemu novoizvoljenemu direktorju Kaduncu, naj jo uredi, potem pa se to ni zgodilo, in zato je odstopil. Je pa Zupanič to vzel kot zgodnji primer eskalacije znotraj RTV-ja, ki se je pozneje zgodila.

Voditelj je nato Gregorčiča izzval z vprašanjem, ali je RTV pod njegovim vodenjem programskega sveta samostojen. "Mislim, da je," je odgovoril Gregorčič in dodal, da programski svet ni RTV SLO, RTV SLO je dva tisoč ljudi, je tako velika institucija, da se je ne da ugrabiti. To je njena največja prednost in največja slabost, je nadaljeval. Slabost zato, ker zaposleni po Gregorčičevih besedah pogosto mislijo, da so samozadostni, tudi takrat, ko jim varuhinja pravic gledalcev in poslušalcev kaj poskuša dopovedati. RTV se lahko uniči zgolj sam, če zaposleni ostajajo v svojem mehurčku, nedovzetni za zunanjo kritiko in refleksijo ter si ne pustijo postaviti ogledala, ker mislijo, da tega ne potrebujejo, je sporočil vodja programskega sveta. Poudaril je še, da gre za njegovo osebno mnenje.

Bergant je odvrnil, da je v tej hiši delal vse življenje in da je tukaj mnogo mehurčkov, ampak v mehurčku je tudi vodstvo. Prepričan je, da če bi se znotraj hiše tako pogovarjali, bi odpadla že polovica tem, obravnavanih na javni tribuni. Sicer pa Bergant meni, da se takšno stanje, kot je zdaj, ne more nadaljevati. Sprememba zakonodaje je nujna, že zato, ker je zakon iz leta 2005 zastarel, deloma neizvajan, manjkajo sodobni pristopi. Bergant, sicer strokovnjak za mrežo javnih radiotelevizij v Evropi, je obenem posvaril pred neposrednim posnemanjem praks iz tujine, saj ima vsaka družba svoje prioritete, pravni sistem, vizijo ... Spremeniti je treba sestavo programskega sveta, ki je po Bergantovih navedbah prevelik in se težko usklajuje. Sploh pa je programski svet pred kratkim prevzela "očitna skupina somišljenikov" in takšen javni servis, če naj bo pluralen, ne more obstajati.

Več iz razprave v posnetku spodaj.

Gosta v prvem delu, v katerem je nastopil Sašo Hribar, zaščitni znak Radia Ga Ga in programski svetnik, sta bila nekdanja RTV-jevca Miha Šalehar in Marcel Štefančič. "Javni medij je treba zaščititi. Kako? Ne vem, mogoče tako, da se ga pusti pri miru. To, kar se dogaja na televiziji, je znak, da je nekomu mar. In nam bi moralo biti še bolj mar, da to ohranimo. Hkrati pa moramo, apeliram na sistem, sami sebe ceniti. Ker če te odličnosti ne bomo znali gojiti – ta odličnost je luč te institucije, treba je institucionalno urediti, da se bo to znanje predajalo naprej – potem nismo naredili nič," je dejal Šalehar.

"Studio City, kot je bil, je lahko nastal samo na nacionalki, kot je bila. Takšna oddaja ne more nastati na nobeni zasebni postaji v Sloveniji. Zato je treba zagotoviti, da bo omogočila nastanek takšnih oddaj, kot je bil Studio City," je povedal Štefančič.