Novi predsednik ZDA Donald Trump je v preteklih dneh, ko je razgrinjal svoja stališča tudi do vloge ZDA na mednarodnem parketu in Natu, dejal, da bi morale države članice Nata za obrambo nameniti pet odstotkov BDP-ja. Slovenija je za zdaj na poti k dvema odstotkoma BDP-ja do leta 2030.

"Ne gre za zahtevo, ampak za razmislek enega od najvplivnejših politikov na svetu. Ne prehitevajmo. Je pa jasno, da če je varnost na prepihu, je treba vanjo tudi več vlagati," je dodal.

Prepričan je, da Sloveniji članstvo v zavezništvu omogoča maksimalno varnost glede na sredstva, ki jih lahko v to vlagamo. "Varnejšega dežnika, kot je ta, ne vidim in ne obstaja," je poudaril. K temu je dodal še članstvo v EU-ju.

Na vprašanje, ali je dvig sredstev glede na realno sliko javnih financ, napovedi o ohlajanju gospodarstva in izkušnje z rezi obrambnega proračuna ob krizah v preteklosti sploh realen, Sajovic pravi, da "modri ljudje sprejmejo nova dejstva, nove izzive in se jim prilagodijo". Po eni strani je slovenska politika "relativno hitro pozabila na osamosvojitveno vojno", obenem pa živela v 80-letnem miru na širšem območju.

Glede vojne v Ukrajini vidi vlogo Nata kot pomembno

Po drugi strani je nedaleč od nas vojna. V Ukrajini gre po njegovih besedah "za neko pozicijsko držanje dejanskega stanja, kakšnih bistvenih premikov tam ni". "In res bi bil čas, da nehamo mrtve in ranjene šteti v tisočih in da se tam sklene pravičen mir, ki seveda ne sme biti na račun napadene, šibkejše države," razmišlja.

Ob tem vidi kot pomembno tudi vlogo Nata, ki je po njegovi oceni glede tega konflikta enoten, vzdušje med članicami pa optimistično. "Seveda obstajajo različni pogledi, ki jih med drugim oblikuje geografska lega držav, a za zdaj smo enotni, da lahko pridemo do rešitve," je dejal. Spomnil je na leto 2014, ko je Rusija zavzela Krimski polotok, pa se svet ni zganil. "Danes štejemo že več kot tisoč dni vojne v Ukrajini. Če se tu stvari ne rešijo na normalen, pravno pravičen, demokratičen način, je na mestu vprašanje, kdo bo na vrsti v tretjem valu," je posvaril.

"Na premirje v Gazi smo predolgo čakali."

Pozdravil je premierje v Gazi, saj je to novica, na katero smo predolgo čakali. "Vidimo, kakšne so posledice enega zahrbtnega terorističnega napada, ki ima seveda svoje desetletne vzroke in podlago, potem pa kam pripelje pretirano razumevanje pravice do samoobrambe. Da se danes pogovarjamo o 47.000 mrtvih, od tega več kot dveh tretjinah žensk in otrok, je za svet v letu 2025 katastrofalno sporočilo," je poudaril.

Slovenija pozorno spremlja tudi razmere na Zahodnem Balkanu. "Stanje je ta trenutek varno, mirno, ampak včasih so rekli, da je to podobno sodu smodnika, da je biti treba preventiven, previden, predvsem pa aktiven. Ne mir ne varnost nista nikdar dana sama po sebi, vsak dan se je treba zanju truditi," je dejal. "Nič nas ni treba biti strah, nič nas ni treba biti sram, moramo pa vse svoje obrambne sposobnosti stalno, permanentno nadgrajevati in pa krepiti," je navedel.

Se lahko slovenski vojaki znajdejo pred vrati Grenlandije?

Po drugi strani vrnitev Trumpa v Belo hišo kaže na imperialistične želje ZDA, kar utegne biti izziv tudi za zavezništvo. Se lahko slovenski vojaki znajdejo "pred vrati" Grenlandije ali Panamskega prekopa, po katerih se ozira Trump? "Pri vseh politikih je retorika pred prevzemom funkcije drugačna kot po tem. Na to, da bi mi sodelovali v kakšni taki zgodbi, tudi v sanjah nisem pomislil in sem prepričan, da se to ne bo zgodilo. Zna biti pa kakšen izziv za ta svet, mogoče še večji kot v Evropi v Indo-pacifiku, ki je tudi strateško kar pregreto območje," je dejal.

Ko gre za misije v tujini, večjih premikov ne načrtujejo. Slovenski vojaki ostajajo del Natove večnacionalne bojne skupine v Latviji, misija na Slovaškem je prehodne narave in "se vidi njen konec". "S Slovaki bomo sodelovali še pri misiji na Cipru, veliko pozornost pa posvečamo tudi območju bivše države," je ponovil Sajovic v pogovoru za STA, v katerem je spregovoril tudi o ključnih projektih obrambnega ministrstva do konca mandata.