Aprila je v državnem zboru potekala ena najkrajših plenarnih sej v zgodovini DZ-ja. Trajala je dva dni, na dnevnem redu pa je bilo vsega osem točk. To je v delu politike vzbudilo več pikrih komentarjev. Poslanec SDS-a Anže Logar je v zvezi s tem vladi zastavil tudi poslansko vprašanje, koliko zakonodajnih predlogov je obravnavala in sprejela vlada v prvih šestih mesecih svojega delovanja in jih posredovala v odločanje v DZ. Prosil je tudi za primerjavo števila zakonodajnih predlogov v primerjavi s predhodnimi vladami.
premier | Janša | Bratušek | Cerar | Šarec |
novi zakoni | 5 | 9 | 7 | 5 |
spremembe, novele | 49 | 37 | 29 | 21 |
ratifikacije | 12 | 6 | 19 | 17 |
skupaj | 66 | 52 | 55 | 43 |
Primerjava pokaže, da je vlada Marjana Šarca v DZ res poslala najmanj zakonodajnih predlogov, vendar pa razlika nastane zlasti zaradi manjšega števila novel ali sprememb zakonodaje, ne pa toliko zaradi števila predlogov novih zakonov.
Največ predlogov novih zakonov je v prvih šestih mesecih delovanja v DZ sicer poslala vlada Alenke Bratušek, največ ratifikacij mednarodnih pogodb pa vlada Mira Cerarja. Skupno pa je med zadnjimi štirimi vladami največ zakonodajnih rešitev v DZ poslala druga vlada Janeza Janše.
Dnevni red majske seje DZ-ja je v primerjavi z dnevnim redom aprilske obširnejši. Poslanke in poslanci bodo imeli na klopeh predloge 12 zakonov, od tega dva predloga novih zakonov, večinoma pa gre za spremembe ali novele obstoječe zakonodaje. O še enem zakonu bodo odločali ponovno, na dnevnem redu pa so tudi trije predlogi za ratifikacijo mednarodnih pogodb.
Komentarji so trenutno privzeto izklopljeni. V nastavitvah si jih lahko omogočite. Za prikaz možnosti nastavitev kliknite na ikono vašega profila v zgornjem desnem kotu zaslona.
Prikaži komentarje