Državni svet je organiziral šesti posvet Dnevi nacionalne varnosti, ki je tokrat potekal na temo digitalne varnosti v družbi 5.0. Situacija v Sloveniji je po mnenju sodelujočih sicer varna in stabilna, vendar se moramo kljub temu zavedati predvsem kibernetskih groženj in se nanje odzivati z utečenim kriznim upravljanjem.

Dekan Fakultete za družbene vede Iztok Prezelj je opozoril, da so kibernetski napadi vse bolj inovativni, sofisticirani in pogosti. Vse več je področij, kjer je mogoče te napade opraviti, s tem pa se povečuje tudi možnost, da lahko povzročijo veliko škodo. "Če nam zmanjka elektrike za 14 dni, smo na poti v srednji vek oziroma vsaj v obdobje pred prvo svetovno vojno," je ponazoril. Ob tem meni, da kibernetska varnost ni neki cilj, temveč je pot – kako zgraditi kompleksen in večnivojski obrambni sistem.

"Brez lažne skromnosti lahko rečem, da je varnostna situacija v naši državi dobra in stabilna, kljub temu pa to ne pomeni, da se ni treba zavedati groženj," je dejala notranja ministrica Tatjana Bobnar in med grožnjami naštela organiziran kriminal, terorizem, radikalizacijo, hibridno delovanje kibernetskih groženj, epidemijo, podnebne spremembe in energetsko krizo. Vloge policije v odgovoru na te grožnje ne vidi kot kaznovalne institucije, temveč mora biti ljudem v pomoč in oporo.

Moč policije je odvisna od javnega odobravanja njenega obstoja, njenih dejanj in njenega vedenja, je Bobnar opisala filozofijo, ki je znana kot "policija s privolitvijo" in so jo razvili v Londonu konec 19. stoletja.

Obrambni minister Marjan Šarec pa je zagotovil, da so na ministrstvu za obrambo, ki upravlja podsistema obrambe ter zaščite in reševanja, resno pristopili k prilagoditvi na varnostne izzive. Slovenija je namreč občutljiva zaradi svoje geografije – velikosti ozemlja, omejenosti naravnih virov, ozemeljske prehodnosti in vpetosti v mednarodno okolje, je naštel.

Hibridne grožnje namreč niso nove oblike groženj, ampak implikacije že obstoječih subverzivnih oblik, katerih hitrost, obseg in pogostost pojavljanja so se s pomočjo sodobnih tehnologij okrepili, je definiral Šarec. Pri tem so večdimenzionalne in horizontalno razpršene, zajemajo pa lahko več različnih družbenih ravni, od politično-diplomatskega, informacijskega, vojaškega, gospodarskega, finančnega, obveščevalnega in pravnega vidika, "pri čemer je vsak hibridni scenarij lahko drugačen".

Šarec odgovor vidi v utečenosti kriznega upravljanja in vodenja, ki ga je treba ves čas dopolnjevati, posodabljati in preverjati na nacionalnih, evropskih in vajah v sklopu zveze Nato. Pri tem bi se oprl tudi na umetno inteligenco, s pomočjo katere bi država lahko hibridne grožnje do neke mere napovedovala.

Priznanja za večjo varnost v družbi

Inštitut za varnostno kulturo je danes podelil še priznanja na področju nacionalne varnosti za leto 2021 posameznikom, ki s svojim profesionalnim delom pomembno vplivajo k varnejši slovenski družbi.

Priznanje za policista leta je prejel Andrej Bračič, ki je sicer prejel že šest nagrad za pogum in požrtvovalnost, ki jih podeljuje Policijska uprava Ljubljana.

Priznanje za vojaka leta je prejel poddesetnik Tilen Mrevlje, ki je visoko motiviran in usposobljen pripadnik specializirane enote vojaške policije.

Priznanje za prostovoljno gasilsko društvo leta je prejelo Prostovoljno gasilsko društvo Brežice, ki premore požrtvovalne in iznajdljive člane.

Priznanje za varnostnika leta je prejel Marko Glušac iz podjetja Aktiva varovanje, ki opravlja iskan, a mnogokrat podcenjen poklic. Priznanje je prejel za dolgoletno predanost poklicu in uspešno delo na področju zasebnega varovanja.

Priznanje za reševalca nujne medicinske pomoči leta je prejel Robert Sabol iz reševalne postaje Ljubljana. Sabol poleg operativnega dela opravlja tudi delo vodje izmene in reševalca edukatorja, ima tudi licenco za reševalnega potapljača in reševalca s helikopterjem.