V zadnjih dneh namreč odmeva razpis ministrstva za obrambo (Mors) v vrednosti skoraj dva milijona evrov za snemanje dokumentarne resničnostne serije Vojak v akciji, s katero nameravajo promovirati vojaški poklic, saj vojski primanjkuje kadra.

Sorodna novica Kok zanika obtožbe, da je v dogovoru s prijateljem oddal nepopolno prijavo s polmanjšim zneskom

Ministrstvo je na javnem naročilu za serijo dobilo dve ponudbi, pri čemer je cenejšo ponudbo v vrednosti 777.140 evrov z DDV-jem izločilo kot nedopustno, saj ponudnik ni oddal zahtevanega finančnega zavarovanja za resnost ponudbe in zahtevanih referenčnih potrdil, prav tako ne dokazila, da se bo serija predvajala na televizijskih programih z nacionalnim dosegom. Na javnem razpisu je bilo tako izbrana Družba Akademija Ris, ki je oddala ponudbo v vrednosti nekaj manj kot dva milijona evrov z DDV-jem.

Razpis, ki sicer še ni zaključen, saj teče še pritožbeni rok, je tako v javnosti kot na političnem parketu privzdignil kar nekaj obrvi, v opozicijskem NSi-ju pa so ob tem zahtevali sklic seje komisije za nadzor javnih financ na temo "sporne porabe skoraj dveh milijonov javnih sredstev".

Žakelj: "Ponudnik z dvomljivimi referencami"

Kot je v imenu predlagateljev sklica seje poudaril poslanec NSi-ja Janez Žakelj, bi namen serije sicer lahko pozdravili in ga označili za inovativnega, a se poraja vprašanje, ali je ob iskanju novih javnofinančnih virov za sanacijo po poplavah in zategovanju pasu na vseh ministrstvih serija res potrebna. Prav tako sta po njegovih besedah vprašljivi oddaja naročila ponudniku z "dvomljivimi referencami" in povezava direktorja družbe Luke Zorenča, sicer nekdanjega pripadnika enote Slovenske vojske (SV) za specialno delovanje, z ministrom Šarcem in njegovim državnim sekretarjem Damirjem Črnčecem. Za sporno v NSi označujejo tudi to, da je izbrano podjetje transakcijski račun odprlo le mesec pred objavo razpisa.

Sorodna novica Morsov razpis naletel na očitke sindikata vojakov, proti odločitvi Šarca tudi Šetinc Pašek

Šarec: Želimo gledano oddajo, ki bo vojski dvigovala ugled

Šarec je v pojasnilih članom komisije poudaril, da razpis še ni pravnomočno zaključen, pogodba s ponudnikom še ni sklenjena, zato ministrstvo ni porabilo še niti evra javnih sredstev. "Mi danes delamo izkop za hišo, vi se pa že pogovarjate, kakšne bodo ploščice v kopalnici, smo še daleč od tega," je ponazoril.

Obenem je izpostavil, da je kadrovsko vprašanje eden ključnih izzivov, s katerim se SV spopada že dalj časa. "Ministrske ekipe so se v preteklosti tega lotevale na različne načine, bolj ali manj neuspešno, ker vse skupaj nikakor ni obrodilo sadov," je dejal. "Moj predhodnik je pač metal bombe in se vozil na tanku, pa število kadra ni naraslo, zato je bolje to prepustiti profesionalcem," se je Šarec ob tem obregnil ob svojega predhodnika, sicer prvaka NSi-ja Mateja Tonina.

"Želimo gledano oddajo, ki bo dvigovala ugled Slovenske vojske v slovenski javnosti in jo bo seznanjala s poklicem vojaka," je Šarec povedal o cilju oddaje.

O očitkih, ali je ob stroških sanacije po poplavah primeren čas za takšno porabo denarja, pa je Šarec odgovoril, da se bo proračun SV zmanjšal za 207 milijonov, zato bodo tudi črtali nekatere investicije in se usmerili v najpomembnejše projekte, kar pomanjkanje kadra zagotovo je. V prihodnjih letih zaradi upokojevanja v SV namreč pričakujejo večji kadrovski odliv, zato bo zaposlovanje mladega kadra bistveno.

Šarec: "NSi zganja ceneni populizem"

V nadaljevanju je tudi zavrnil navedbe, da pozna Zorenča, in NSi-ju očital, da pa ga pozna Tonin. Ob tem je NSi-ju očital, da s sklicem seje "zganjajo ceneni populizem" in da so se za ta korak odločili še pred zaključkom postopka, kar je po njegovih besedah enako, "kot bi nekomu glavo tiščali v čeber vode in spraševali, zakaj ne diha".

Tudi sicer je razprava na seji minila v znamenju izmenjave očitkov med Šarcem in poslanci NSi-ja. Njegov poslanec Aleksander Reberšek je vladi Roberta Goloba očital, da ljudem in gospodarstvu obeša nove obveznosti, po drugi strani pa najde denar za resničnostne šove, draga potovanja vladnih funkcionarjev in razpise za nevladne organizacije. "Mogoče bi morali z resničnostnimi šovi iskati tudi nove ministre," je še dodal.

Zadržke do resničnostnega šova je izrazil tudi poslanec koalicijske Levice Milan Jakopovič, a dodal, da je bilo tudi v času Toninovega ministrovanja za promocijo namenjeno milijon in pol evrov, rezultatov pa po njegovem mnenju ni bilo in zato ni nihče odgovarjal.

Poslanka Svobode Tamara Vonta pa je ocenila, da je resničnostni šov "za določeno ciljno občinstvo pravi prijem".

Na petkovo sejo komisije DZ-ja za nadzor javnih financ so bili poleg Šarca vabljeni tudi Luka Zorenč, direktor Akademije Ris, ki je bila izbrana na razpisu, predsednik nadzornega sveta Društva slovenskih režiserjev in režiserk Klemen Dvornik in predsednik sveta Slovenskega filmskega centra javne agencije RS Peter Kep.

Ocena stroškov odprave posledic avgustovskih poplav

Komisija DZ-ja za nadzor javnih financ je na zahtevo poslanske skupine NSi-ja razpravljala tudi o oceni stroškov odprave posledic avgustovskih poplav.

Komisija za nadzor javnih financ je vlado pozvala, naj ji v sedmih dneh posreduje gradivo ocene škode poplav 4. avgusta, Računskemu sodišču pa predlagala, naj opravi revizijo te ocene.

Po mnenju NSi-ja je vlada pri sanaciji škode po avgustovskih poplavah prepočasna in neučinkovita, po drugi strani pa zelo hitra pri izračunih stroškov obnove. "Po obljubah vlade, da bo popoplavna sanacija hitra in učinkovita, se je izkazalo nasprotno," je na novinarski konferenci pred tednom dni dejal poslanec NSi-ja Jernej Vrtovec. Občine so po njegovih besedah čakale, da so dobile sredstva za samo intervencijo, nekatera podjetja so bila zaradi prepočasne pomoči na robu likvidnosti.

Ob tem v NSi-ju opozarjajo predvsem na visoke ocene stroškov. "S prvotnih 500 milijonov evrov, ki jih je v prvih odzivih omenjal predsednik vlade, je zdaj škoda narasla na skoraj 10 milijard evrov, kot so sami izračunali," je dejal Vrtovec. Po poslančevih besedah so glede na podatke, ki so jih v NSi-ju pridobili od direkcije za infrastrukturo, na seznamu obnove potrebne infrastrukture tudi projekti, ki jih poplave sploh niso prizadele.

Opozoril je, da se na račun ocenjene škode, ki znaša 9,9 milijarde evrov, sprejemajo tudi številni ukrepi. "Davčno se bremeni gospodarstvo, zatiskajo se pasovi pri fizičnih osebah, zamrznjeno je usklajevanje plač, na drugi strani je zamrznjen tudi brezplačni vrtec za drugega otroka, vprašanje je, kako se bodo usklajevali socialni transferji," je naštel in opozoril, da se pri tem povečuje tudi javni dolg Slovenije.

"Ne želimo, da se ponovi zgodba sanacije bančnega sistema zaradi napačnih metodologij," je poudaril in dejal, da so potrebni oprijemljivi podatki. "Če gre zgolj in samo za napihovanje vrednosti, da se izognemo spoštovanju fiskalnih pravil naslednje leto, potem bo v težavah celoten narod, vsa država," je opozoril Vrtovec.

Kot je znova pojasnil minister za kohezijo in regionalni razvoj Aleksander Jevšek, je vlada to oceno sprejela za potrebe priprave vloge za pridobitev sredstev iz solidarnostnega sklada EU-ja za pomoč po avgustovski ujmi, ki jo je Slovenija poslala Evropski komisiji. Po besedah Andreje Živic iz Svobode je zato današnja razprava preuranjena. Nihče ne bo prejel izplačil v vrednosti 9,99 milijarde evrov, saj lahko država na podlagi te ocene, ki vključuje tako oceno neposredne škode kot oceno stroškov poplavne sanacije in obnove, od EU-ja pridobi največ 400 milijonov evrov. Preostalo, kar bo država morala plačati, bo krila iz drugih virov, največ iz proračuna, je dodala.

Člane komisije iz vrst NSi-ja je zanimalo, kateri projekti so vključeni v vladno oceno škode in koliko denarja se bo zanje namenilo. Med njimi je Vrtovec omenil več cestnih odsekov, denimo obvoznico v Lučah, ki jo vladna ocena vključuje, čeprav te ceste pred poplavami še ni bilo.

Infrastrukturna ministrica Alenka Bratušek mu je povedala, da je cesta vključena v to oceno zato, ker predstavlja del protipoplavnih ukrepov. Po metodologiji PDNA, ki se uporablja v primerih naravnih nesreč, so v oceno poleg škode vključili ukrepe, ki bodo odgovorili na izzive podnebnih sprememb, torej za sanacijo in zagotavljanje varnosti.

"Za naš del smo na infrastrukturi za državne in občinske ceste opredelili ocene za intervencijo in vzpostavitev prevoznosti ter ocene za investicije, s katerimi se hkrati osredotočamo na povečanje odpornosti te infrastrukture na ekstremne razmere," je pojasnila. Jevšek je dodal, da praksa doslej kaže, da sanacija škode po potresih, ki traja okoli 25 let, znaša od dva- do trikratnik dejanske škode.

Podobno velja za most v Solčavi, ki v ujmi ni bil usodno poškodovan, a ga bo treba nadomestiti z drugačnim, da kraj v naslednji ujmi ne bo spet pod vodo. Tudi za štiri v celoti porušene mostove so popisali oceno dejanske škode in oceno gradnje drugačnih mostov, ki bo v skladu z izzivi podnebnih sprememb upoštevala predvsem ustrezno varnostno višino nad najvišjo koto vode, torej da bodo postavljeni na večji višini, z daljšo razpetino in z manj podporami v vodotoku.

Kaj sodi v oceno in kaj ne, so usklajevali s snovalci metodologije in z Evropsko komisijo, je povedala državna sekretarka na kohezijskem ministrstvu Andreja Katič. "Zdaj pričakujemo, da bomo v prihodnjih dneh deležni še podrobnejših vprašanj, na katera bomo odgovorili. Če bo vloga rešena pozitivno, bosta Slovenija in Evropska komisija sklenili pogodbo. Za vsak denar, ki ga bomo dobili, bo treba posredovati natančna dokazila," je opisala.

Denar ne bo nakazan za posamezni projekt, temveč ga bo prejel proračun. Porabiti ga bo treba v 18 mesecih. Bistven za odgovor na dileme poslancev NSi-ja bo tako po besedah Monike Pekošak iz Svobode zakon o obnovi, ki bo vseboval program sanacije. "Takrat bomo vedeli, koliko sredstev in za kaj bomo potrebovali," je dejala, obeta pa si njegovo skorajšnjo dokončno pripravo. Pomembno je, da se z njim vzpostavi tudi podlaga za nadzor. S tem se je strinjal Jani Prednik iz SD-ja in spomnil na nekatere poskuse zlorabe pri zahtevkih za povračilo stroškov, nastalih v poplavah.

Bratušek je zavrnila očitke, da je pomoč prepočasna in neučinkovita. Spomnila je, da nihče, ki je bil doslej deležen denarne pomoči v državi, do nje še nikoli doslej ni prišel tako hitro. Pekošak je dodala, da ministrstvo za finance na posebni spletni strani dnevno objavlja, koliko je bilo doslej izplačanih pomoči. Najnovejši podatki kažejo, da je bilo do vključno 19. oktobra iz državnega proračuna izplačanih 254,7 milijona evrov za pomoč in sanacijo posledic poplav.

Po besedah finančnega ministra Klemna Boštjančiča natančnih podatkov, koliko sredstev bo potrebnih po posameznih letih, še nimajo. V proračunu za leto 2024 je približno 30 odstotkov denarja predvidenega za infrastrukturne projekte, preostalo je na proračunski rezervi ministrstva. Sredstva bodo prerazporedili na posamezne resorje in konkretne projekte, ko bodo zneski po posameznih projektih natančneje znani. Pri tem je za cilj označil tudi strog nadzor nad porabo.