Poslanci opozicijske stranke SDS so v predlogu priporočil vlado pozvali, da poenostavi in pospeši postopke umeščanja v prostor za nadomestne gradnje, ki so posledica lanskih poplav. Vlado pozivajo tudi k pospešitvi postopkov recenzij projektov popoplavne obnove, prenosu pristojnosti urejanja voda drugega reda na lokalno skupnost, podelitvi predkupne pravice občinam za nakup zemljišč za gradnjo nadomestitvenih objektov ter zagotovitev predplačil za obnovo v višini 20 odstotkov škode, zavedene v aplikaciji Ajda, tudi tistim lastnikom stanovanj, ki so imeli škodo v lanskih poplavah, a takrat v teh objektih še niso imeli prijavljenega stalnega prebivališča.

SDS opozoril na neuresničene vladne obljube

Poslanec SDS-a Jožef Jelen je v imenu pobudnikov izredne seje poudaril, da leto dni od katastrofalnih poplav številne vladne obljube ostajajo neuresničene. "Vlada je ljudem dajala obljube in upe, ki jih ni mogla ali ni bila sposobna uresničiti," je dejal in dodal, da vladna ekipa za prizadete na poplavljenih območjih v enem letu ni zagotovila niti ene nadomestitvene gradnje.

Sorodna novica Golob napovedal interventni zakon za ljudi, ki so "danes najbolj obupani", in moratorij za posojila

Jože Podkrajšek iz SDS-a je v dopolnitvi stališča poslanske skupine spomnil na besede predsednika vlade Roberta Goloba, ki je javno obljubljal, da bo v mesecu dni država zgradila približno sto montažnih hiš. "Če bi te izjave držale, bi imeli danes 1300 zgrajenih montažnih hiš, a nimamo izdanega nobenega gradbenega dovoljenja za hišo," je pripomnil.

Minister: Veliko narejenega

Da je bilo v zadnjem letu dni po katastrofalnih poplavah opravljenega veliko dela, pa je v predstavitvi stališča vlade dejal minister za naravne vire in prostor Jože Novak. Po njegovih besedah se je vlada ob poplavah takoj odzvala v obliki različnih pomoči prebivalcem, občinam in gospodarstvu ter z izvedbo interventnih ukrepov. "Reke tečejo v svojih strugah, ceste in železnice so prevozne. Iz vsega naštetega torej niti približno ni mogoče trditi, da vlada ni pomagala ljudem oziroma da ni naredila vsega, da bi pomoč do ljudi prišla čim hitreje. Dejstvo pa je, da so te poplave odstrle marsikaj," je dejal in ob tem opozoril na zanemarjeno stanje na vodotokih v preteklosti.

Glede priporočil poslanske skupine SDS-a je Novak poudaril, da so poenostavitve in skrajšanje postopkov priprave prostorskih načrtov naslovili že v decembra sprejetem zakonu o obnovi in razvoju. Kot je opozoril, pa v teh primerih niso problem procesni postopki, temveč težavo predstavljajo izdelovalci prostorskih načrtov. "Nekatere občinske uprave so brez delujočih občinskih urbanistov, in tudi to področje urejamo," je zagotovil.

V zvezi s predplačili pomoči za lastnike hiš, ki v času poplav v prizadetih objektih še niso imeli prijavljenega stalnega prebivališča, je pojasnil, da so to problematiko vključili v spremembe zakona o odpravi posledic naravnih nesreč, ki je že zaključil javno razpravo. V septembru bo predlog pripravljen za obravnavo na vladi in v DZ-ju, je napovedal.

Minister je zavrnil tudi možnost prenosa pristojnosti urejanja voda na lokalne skupnosti. Bodo pa v prihodnjem letu razpravljali o tem, ali za urejanje vodotokov še naprej uporabljati koncesionarski ali drug sistem, je pojasnil. Glede recenzij projektov poplavne obnove pa je opozoril, da so se izkazale za nujno potrebne, saj so bili nekateri projekti, ki so jih naročale občine, pomanjkljivi, brez mnenjedajalcev in z neustreznimi rešitvami.

Svoboda: Ali je bilo izvedeno ali se izvaja

Poslanec Svobode Aleš Rezar je v predstavitvi stališča poslanske skupine poudaril, da je bilo v enem letu na področju sanacije narejenega veliko. Priporočil SDS-a ne podpirajo, saj se vse predlagane aktivnosti po njihovi oceni že izvajajo ali pa so že bile izvedene.

SD: Nepotrebna zbirokratiziranost

Da so podana priporočila že v fazi realizacije, je dejal tudi poslanec SD-ja Soniboj Knežak. "Verjetno ni nikogar, ki si ne bi želel, da bi postopki potekali hitreje in da bi oškodovanci že prebivali v svojih domovih. Žal pa se je v zadnjem letu izkazala vsa nepotrebna zbirokratiziranost postopkov, ki so se leta in leta samo še kopičili in otežujejo hitro ukrepanje. Na tem področju nas čaka še kar nekaj dela," je dejal.

V Novi Sloveniji so pristojnim priznali, da so v letu dni od poplav veliko naredili predvsem na obnovi komunalne in prometne infrastrukture, a hkrati opozorili na prazne obljube, ki jih je vlada dajala ljudem glede gradnje novih domov. "Slovenci smo ob nesreči ponovno pokazali, da v kriznih razmerah znamo stopiti skupaj, še celo politika, a mesece po katastrofi vlada žal ni več kazala pripravljenosti, da bi prisluhnila konstruktivnim predlogom opozicije," je v imenu poslanske skupine dejal poslanec NSi-ja Janez Žakelj.

V Levici so predlog priporočil po besedah poslanke Nataše Sukič ocenili kot hujskaški in kot ceneno nabiranje političnih točk na "plečih prizadetih in tistih, ki svoje moči usmerjajo v to, da bi se škoda čim prej sanirala".

Dodatna poslanska razprava

V večurni razpravi so opozicijski poslanci opozarjali na neoperativnost vlade po lanskih avgustovskih poplavah. Poslanec SDS-a Zvonko Černač je obžaloval, da koalicija zavrača rešitve, ki jih predlaga opozicija. "Edina svetla točka na tej poti je to, da se pripravljajo spremembe zakona glede naravnih nesreč. Upamo, da bodo šle v smer, da se bodo postopki uredili na način, da ne bomo čez leto dni ponovno govorili o tem, kako še vedno ni zgrajena nobena hiša," je dejal.

Zavrnil je tudi očitke koalicijskih poslancev, da širijo populizem. Tega je očital predsedniku vlade Robertu Golobu, ki je pred letom dni "govoril o tem, da se čas pri tej obnovi ne bo štel v mesecih, ampak v dnevih".

Poslanec NSi-ja Janez Cigler Kralj je poudaril, da priporočila SDS-a vladi vidi kot konstruktivno pomoč oz. da se opozori na to, kaj na terenu ne poteka tako, kot bi želeli.

Njegov strankarski kolega Jožef Horvat pa je bil med razpravo kritičen do poteka projekta rekonstrukcije in zvišanja 45 kilometrov nasipov ob reki Muri. "Za to je zagotovljenih približno 40 milijonov evrov sredstev iz načrta za okrevanje in odpornost in zdaj vse skupaj nekako stoji," je dejal. Če se ne bo nič premaknilo, je za prihodnje tedne napovedal sklic seje pristojnega odbora, na katero bodo povabili vse deležnike.

Šefic: Za vse objekte je strokovno mnenje jasno

Vodja vladne službe za obnovo po poplavah Boštjan Šefic je medtem zavrnil očitke, da ljudje po letu dni še vedno ne vedo, kakšna usoda jih čaka. "Za vseh 343 objektov s seznama je najmanj od 30. julija popolnoma jasno, kakšna so strokovna mnenja in kako se je stroka opredelila do slehernega objekta. Znano je tudi, da 85 objektov ni več na tem seznamu," je pojasnil.

Glede priprave cenitvenih poročil je povedal, da jih je bilo do zdaj opravljenih 124. Cenilci trenutno izvajajo nov sveženj 70 cenitev, ki bo zaključen do konca septembra, nato jim ostane še priprava 58 cenitvenih poročil. "Ogromna večina se s temi cenitvami strinja, kar izkazujejo tudi zelo hitri odgovori od upravičencev in dana soglasja. Za približno deset odstotkov teh cenitev pa upravičenci želijo dodatna pojasnila," je stanje orisal državni sekretar.

Koalicijski poslanci so v razpravi poudarjali predvsem velik obseg dela, ki ga je vlada opravila v zadnjem več kot letu dni. "Mislim, da je vsem jasno, da zakonodajni okvir, ki je veljal, ni bil vzpostavljen na način, da bi predvideval tako naravno katastrofo in kako se sploh lotiti vsega tega. Vlada je odreagirala zelo hitro z ustreznim delom interventnih služb," je oceno dela pristojnih podala poslanka Svobode Andreja Kert.

Poslanka iste stranke Nataša Avšič Bogovič pa je spomnila, da bo, kar zadeva pridobivanje finančne pomoči, novela zakona o odpravi posledic naravnih nesreč zajela tudi tisto skupino ljudi, ki je bila izvzeta, ker v času ujme še ni imela uporabnega dovoljenja in hišne številke za svoje domove. Določeni posamezniki, ki ne spadajo v nobeno od predvidenih skupin, pa bodo obravnavani posamično. Poslanci bodo v torek potrjevali tudi novelo zakona o obnovi, razvoju in zagotavljanju finančnih sredstev.