Da bi podkrepili svoje trditve, so v SDS-u na svoji spletni strani objavili nekatere izjave iz preteklih let, v katerih so predvsem člani prejšnje vlade zagovarjali ureditev statusa t. i. izbrisanih:

- "… poudarjam, da z ureditvijo statusa izbrisanih le-tem ne bomo podeljevali državljanstev in jim ne bomo podeljevali odškodnin." (Katarina Kresal)

- "Slišim pavšalne ocene, da izdajanje dopolnilnih odločb zdaj pomeni, da vsem, ki jim bomo izdali odločbe, vsem pripada neka odškodnina. To ni res." (Borut Pahor)

- "Več kot polovica izbrisanih namreč ima status, ponovno pridobljen že več kot tri leta nazaj, in jim potem sploh nobene odškodnine ne bi več pripadale, preostalim pa v zadnjih treh letih seveda ni mogla nastati kakšna posebno velika škoda." (Matevž Krivic, zagovornik izbrisanih),

- "Čas je, da država popravi to sramoto, ki jo je zagrešila. Kar zadeva odškodnine, niso neposredno vezane z izdajanjem odločb, ki popravljajo to krivico." (Milan Kučan)

V stranki še poudarjajo, da so sami predlagali svojo rešitev, v kateri pripadniki JLA-ja, ki niso želeli prestopiti v teritorialno obrambo, ne bi bili vključeni v priznanje statusa, drugi pa bi bili obravnavani individualno. Pri tem bi bile vsakršne pravice do odškodnine izključene.

Gorenak: Ocene odškodnine niso realne
Teme se je na svojem blogu lotil tudi poslanec stranke Vinko Gorenak. Meni, da je ocena 500 milijonov evrov, kolikor naj bi država odštela za odškodnine, nerealna. Gorenak namreč meni, da do 20.000 evrov odškodnin ni upravičenih vseh 25.671 izbrisanih.
Poudaril je tudi stališče stranke, da je treba primere obravnavati individualno, saj je dejansko nekaterim bila storjena krivica, mnogo pa naj bi jih bilo špekulantov.

Poročali smo že, da je Evropsko sodišče za človekove pravice prejšnji teden šesterici izbrisanih prisodilo po 20.000 evrov odškodnine in po 30.000 evrov za sodne stroške, sodba pa je zavezujoča.
Premier Janez Janša se je na to odzval z besedami, da odškodnine ne bodo plačane, ker država nima denarja zanje. Po drugi strani pa so prišla opozorila, da ni vprašanje, ali plačati ali ne, temveč kako, ravno zaradi zavezujoče narave sodbe.