Poslanci s prvopodpisanim Jožetom Tankom (SDS) so namreč predlagali spremembo 81. člena ustave tako, da bi se državni zbor lahko na predlog najmanj 20 poslancev ali vlade sam razpustil s sklepom, ki bi bil sprejet z absolutno večino vseh poslancev, pri čemer bi poslanci glasovali tako, da bi se o svoji odločitvi izrekali osebno. Po sprejemu sklepa bi predsednik republike razpisal predčasne volitve, so predlagali, vendar ministrskega zbora niso prepričali.

V mnenju vlade, ki ga pošilja v DZ, takšna sprememba ustave ne bi pomenila, da se DZ lahko razpusti samo v izjemnih primerih - če bi predlog sprejeli, bi do razpustitve DZ-ja, tako vlada, dejansko lahko prišlo kadar koli. Ureditev, ki jo predlagajo poslanci, bi bilo tako mogoče tudi zlorabljati, saj bi vsakokratna večina v državnem zboru lahko razpustila parlament v trenutku, ki bi ga ocenila kot politično ugodnega za svoj nastop na predčasnih volitvah, čemur pa gotovo ne more biti namenjen institut samorazpustitve, še piše v sklepu vlade.

Razpustitev DZ-ja je že zdaj mogoča
Vlada ob tem opozarja, da je razpustitev DZ-ja mogoča že po zdaj veljavnem ustavnem sistemu, in ugotavlja, da trditve predlagateljev sprememb (da do razpusta zakonodajnega telesa v Sloveniji praktično ne more priti), ne držijo. V sklepu vlade sta opisani tudi možnosti, kako se po sedanji ureditvi lahko razpišejo predčasne volitve (ena možnost je, da premier v DZ-ju ne dobi zaupnice in da poslanci ne izvolijo novega predsednika vlade, druga pa, da premierju funkcija preneha, poslanci pa v treh poskusih ne izvolijo nikogar).

Takšna ureditev bi bila tudi v nasprotju s konstruktivno nezaupnico
Ministrski zbor je v sklepu še poudaril, da slovenska ustava pozna tudi institut t. i. konstruktivne nezaupnice, po katerem lahko DZ na predlog najmanj 10 poslancev izglasuje nezaupnico vladi samo tako, da z večino glasov vseh poslancev hkrati izvoli novega predsednika vlade. Hkratnega obstoja institutov razpustitve DZ-ja na predlagani način in že obstoječe konstruktivne nezaupnice, ki bi bila oba dosegljiva z enako večino, se pravi s 46 glasovi oz. z absolutno večino poslank in poslancev, si ni mogoče predstavljati, ne da bi to povsem izničilo institut konstruktivne nezaupnice, so poudarili v vladi.

Razpustitev bi morala biti v rokah tretjega
Poleg navedenega bi po mnenju vlade morala biti v primeru, da bi bila predlagana sprememba glede samorazpustitve res uveljavljena, odločitev o tem, ali razpustiti DZ, v rokah tretjega (predsednika republike, ki je neposredno izvoljen) in ne samega DZ-ja. Zaradi vseh omenjenih razlogov vlada predloga poslancev SDS-a ne bo poslala v državni zbor, kjer pa v vsakem primeru verjetno ne bi bil potrjen, saj ga podpirajo le v SDS-u, ostali poslanci pa se strinjajo, da možnosti za razpustitev parlamenta že zdaj obstajajo.