Predsednik SDS-a Janez Janša pravi, da stranka pripravlja rešitve za nezavidljivo situacijo, v kateri se je znašla Slovenija. Predlog besedila nove ustave bo tako po njegovih besedah ponudil temelje za ključne spremembe, ki jih Slovenija potrebuje.
"Ni sovražnega prevzema republike"
Pobuda SDS-a je presenetila vodjo poslanske skupine SD-ja Dušana Kumra, saj je dejal, da SDS do zdaj ni pokazal, vsaj ne v ustavni komisiji, "nobene kooperativnosti, ampak odločen ne za spremembe ustave". Meni sicer, da so nekatere spremembe ustave pomembne, a zavrača SDS-ove ocene, da je prišlo do sovražnega prevzema prve republike: "SDS bo morala vložiti veliko truda, če bo želela na podmeni o sovražnem prevzemu doseči konsenz glede ustavnih sprememb."
"Prisluhniti je treba interesom civilne družbe"
Tudi podpredsednik Zaresa Franco Juri je skeptičen in dodaja, da je pobuda SDS-a "ena od velikih napovedi, ki ne delujejo zelo resno, ampak izrazito piarovsko". "Ni dvoma, da je ustava dokument, ki ga je možno in ga je potrebno prilagajati času. Zato tudi v Zares razmišljamo o tem, da bi krepili socialno komponento ustave," pojasnjuje Juri. Po njegovih besedah je treba pri morebitnih ustavnih spremembah prisluhniti interesom civilne družbe, ne pa zgolj interesom ene opozicijske stranke.
"Smiselne so manjše spremembe ustave"
Da SDS s tem želi predvsem nabirati glase volivcev in da pobuda kot taka ne bo pripomogla k izhodu iz krize, je prepričan vodja poslanskega kluba LDS-a Borut Sajovic. "Veljavna ustava ni slab izdelek in tudi po dveh desetletjih služi svojemu namenu. Smiselne so le nekatere manjše spremembe, za kar pa je potreben čim širši konsenz. Nikakor pa ni potrebno pisati ustavo za nekakšno drugo republiko," poudarja.
"Ustava ne potrebuje sprememb"
Tudi vodja poslanske skupine DeSUS-a Joško Godec pobudo SDS-a povezuje z bližajočimi se parlamentarnimi volitvami. "Vsak prihaja s svojim programom, nekateri bodo pisali ustave, volivci pa bodo odločili, kako bo v tej državi v prihodnje tekla politična pot." Godčevo osebno mnenje je, da ustava ne potrebuje sprememb. Kot pravi, tudi v DeSUS-u za zdaj ni bilo tovrstnih pobud.
SLS je konservativen glede ustavnih sprememb
Pobuda za novo ustavo sama po sebi pa se ne zdi sporna predsedniku SLS-a Radovanu Žerjavu, vendar poudarja, da je bil SLS vselej zelo konservativen glede ustavnih sprememb: "Tudi tokrat smo zelo zadržani. Večkrat smo že opozorili, da se mora ustava spreminjati, če se že spreminja, s tresočo roko." Po Žerjavovem mnenju so pa zagotovo "nekateri primeri, ko bi veljalo temeljito razmisliti, ali je mogoče najti boljšo ustavno ureditev".
"Ni potrebe po še eni republiki"
Vodja skupine nepovezanih poslancev Franc Žnidaršič ocenjuje pisanje nove ustave za drugo republiko kot diverzijo obstoječe republike. "Mi že imamo republiko in ni potrebe, da bi delali še eno." Tudi on meni, da bi ustava morda potrebovala nekatere spremembe ali dopolnitve, kot na primer pri vprašanju referendumskega odločanja, a zagotavlja, da sam ne misli sodelovati pri pisanju nove ustave.
SNS: Pobuda je dobra in realna
Le namestnik vodje poslanske skupine SNS-a Bogdan Barovič je pobudo SDS-a za novo ustavo ocenil kot "dobro in realno". Po njegovih besedah pobuda predlaga nekatere spremembe ustave, ki jih že desetletje zagovarja tudi SNS. Barovič meni, da bi morale spremembe med drugim prinesti ukinitev trajnega mandata sodnikov, večjo možnost razpisa predčasnih volitev, preoblikovanje državnega sveta in zaščito referendumske volje.
Komentarji so trenutno privzeto izklopljeni. V nastavitvah si jih lahko omogočite. Za prikaz možnosti nastavitev kliknite na ikono vašega profila v zgornjem desnem kotu zaslona.
Prikaži komentarje