Iz poročila o razvoju 2011 Urada za makroekonomske analize in razvoj je razvidno, da razen redkih izjem ne dosegamo nobenega od ciljev, zastavljenih že v času vlade Antona Ropa, je dejal predsednik odbora za razvoj v strokovnem svetu SDS-a Žiga Turk. Za povprečjem evropskega BDP-ja vse bolj padamo in to se bo še nadaljevalo, še posebej zato, ker ta vlada vsako leto ustvari 2,2 milijarde evrov primanjkljaja, trdi nekdanji minister Janševe vlade.

Čas, ki si ga nekateri kupujejo do menjave oblasti, nas vsak mesec stane okoli 200 milijonov evrov, je zatrdil Turk in dodal, da bi bili odstop vlade in predčasne volitve prvi od korakov za presek tega stanja, presekal bi z negativnimi trendi in po Turkovi oceni ustvaril optimizem. Drugi ukrep, ki ga predlaga Turk, je temeljita reforma finančnega sistema, začenši z ustanovitvijo t. i. slabe banke, kamor bi banke prenesle svoje slabe naložbe. Kot tretje je Turk izpostavil izboljšanje podjetniške svobode prek delovanja pravne države, šele kot zadnje pa bi Turk "počasi izpeljal" strukturne reforme.

"Slovenija potrebuje nekaj kreativne destrukcije"
"Če bi imeli normalno delujoče gospodarstvo in pravno državo, ker se dobički ne bi iskali skozi privatizacijo in lastninjenje, bi vse samo od sebe odvilo v gospodarstvu. Kapital bi se sam premikal od nižje k višji dodani vrednosti, od nižjih do višjih dobičkov" je dejal. Temeljna težava je namreč po njegovi oceni to, da gospodarstvo in politika zadnjih 20 let nista pravilno usmerjala kapitala. Tako pa je naše gospodarstvo prepredeno s privilegiji, zaradi česar se krize ne da izkoristiti kot razvojne priložnosti, kjer nekaj "kreativne destrukcije" odpravi, kar je v njem slabega, ocenjuje Turk.

Šircelj: Vse usmeriti v nova delovna mesta
Za predsednika odbora za finance v strokovnem svetu SDS-a Andreja Širclja je skrb vzbujajoč podatek iz Umarjevega poročila, da se je srž slovenskega problema preselila na finančno področje, na bistveno povečan primanjkljaj in zadolževanje. Povečana brezposelnost vodi v pasivizacijo prebivalstva, zanašanje na socialne transferje, ki še dodatno obremenijo aktivno populacijo.

Šircelj predlaga zmanjševanje davčnih obremenitev dela in uvedbo socialne kapice - saj so tudi pokojnine omejene navzgor, je pojasnil. Pri tem je sprejetje ali nesprejetje pokojninske reforme zavrnil kot manj pomemben dejavnik ter pri tem navedel raziskavo ekonomske fakultete. Po tej naj bi učinek reforme na BDP znašal okoli 0,1 odstotka, kar obsega okoli 40 milijonov evrov.