Državljani se v tem trenutku ukvarjajo s pomembnejšimi temami, je ob SDS-ovem začetku zbiranja 40.000 podpisov za referendum o arhivski noveli opozoril minister za kulturo Uroš Grilc.

SDS je namreč začel zbirati 40.000 podpisov, ki so potrebni za izvedbo referenduma o noveli zakona o arhivskem gradivu in arhivih. Če jim bo v predpisanem roku uspelo zbrati 40.000 podpisov, bodo morali zahtevo za referendum v DZ vložiti najpozneje v sedmih dneh po preteku roka za zbiranje podpisov, DZ pa bo moral nato referendum razpisati v sedmih dneh.

Ob tem je Grilc napovedal, da če bo predlagateljem uspelo zbrati dovolj podpisov, se bo vlada v kampanji osredotočila na stroko, ki bo pokazala, zakaj novela "odpira slovenske arhive in jih ne zapira".

Osredotočenje na dva zakonska člena o gradivu, ki je nastalo pred 17. majem 1990 in se nanaša na Službo državne varnosti, po mnenju ministra predstavlja "izgovor in ima za talca razvoj celotnega arhivskega področja". "Bojim se, da je tema žal zelo spolitizirana," je še pojasnil Grilc in dejal, da se državljani v tem trenutku ukvarjajo s pomembnejšimi temami.

Minister Grilc je še poudaril, da je med nastajanjem novele verjel v dogovor o tem, kako na transparenten in demokratičen način urediti dostop do arhivskega gradiva. To je po njegovem mnenju prvi pogoj, da bi se nekoč lahko sporazumeli o tem, kakšna je naša polpretekla zgodovina.

Irglova vabi mlade
Poslanka SDS-a Eva Irgl je k oddaji referendumskih podpisov povabila tudi vse mlade, saj verjame, da se zavedajo, "kako pomembno je, da vsak narod pozna svojo preteklost, da lahko s polnimi pljuči zadiha v prihodnost".

Irglova je razložila, da arhivska novela zapira arhive Udbe z mnenjem glede zakonskih določil o anonimizaciji. Strokovnjaki se po njenih besedah zavedajo, da bo šlo ob anonimizaciji nekaterih zadev pri raziskovanju obsežnih dokumentacij za izjemno težaško delo, ki bo lahko trajalo tudi eno leto. Kar pomeni onemogočanje dela raziskovalcev in perfidno prikrivanje oz. zapiranje arhivov.

Poslanska SDS-a, ki je prvopodpisana pod referendumsko pobudo, je še zagotovila, da je edini in skupni cilj dokopati se do zgodovinske resnice ter omogočiti zgodovinarjem, raziskovalcem in publicistom, da svoje delo lahko opravljajo profesionalno in strokovno.

Publicist Roman Leljak pa je poudaril, da se boji, da se bo novela zakona v praksi izvajala popolnoma drugače ter da z novelo zakona pri varovanju občutljivih osebnih podatkov izenačujejo žrtve in zločince.

Referendum stane okoli 3,5 milijona evrov
Prvi so podpisan obrazec podpore overili prvopodpisana pod referendumsko pobudo, poslanka SDS-a Eva Irgl, publicist Roman Leljak in zgodovinarka Tamara Griesser Pečar.

Če bo SDS uspešen pri zbiranju podpisov, bodo davkoplačevalci olajšani za okoli 3,5 milijona evrov. Toliko oz. natančneje 3,415 milijona evrov je namreč stala izvedba referenduma o družinskem zakoniku, ki je potekal pred slabima dvema letoma. Referendumski stroški bi bili nižji le, če bi bil ta izveden hkrati z evropskimi volitvami, ki bodo potekale 25. maja.