Šefic je na nujni seji parlamentarnega odbora za notranje zadeve, zahteval jo je NSi, dejal, da se je takoj po uvedbi sistematičnega nadzora pokazalo, da Hrvaška ni pripravljena na nove razmere. Pohvalil pa je "odprto komunikacijo" s hrvaškimi kolegi. Izrazil je pričakovanje, da bo akreditacija schengenskega informacijskega sistema, ki Hrvaško čaka v juniju, zadeve premaknila v pravo smer.

Kot šibko točko Slovenije, ki bi jo morala rešiti, je državni sekretar omenil avtobusne steze na mejnih prehodih. Ena od rešitev, ki se po njegovih besedah ponuja, je uvedba prenosnih čitalnikov dokumentov. Širjenje prehodov pa zaradi pričakovanega vstopa Hrvaške v schengenski prostor ni smiselno, meni.

Nejasne časovne opredelitve
Glede sprejetega dogovora med Slovenijo, Hrvaško in Evropsko komisijo, da bo mogoče v primeru več kot 15-minutnega zastoja na slovensko-hrvaški meji omiliti nadzor, je Šefic opozoril, da je v ukrepu še nekaj nejasnosti. Slovenija zato po njegovih besedah pričakuje dodatna pojasnila Evropske komisije.

Tudi predstavnica Generalne policijske uprave Melita Močnik je dejala, da "pavšalna ocena o 15 minutah" ni povsem razumljiva, saj ne upošteva razlik med mejnimi prehodi. Po njenih besedah se v zvezi s tem ukrepom tudi zastavlja vprašanje, ali bo s prehodom na ciljno usmerjen nadzor sploh mogoče zmanjšati gnečo na prehodih.

Odbor DZ-ja za notranje zadeve na koncu ni podprl sklepa NSi-ja, s katerim bi odbor pozval ministrstvo za notranje zadeve, naj v roku 30 dni pisno poroča o organizacijski, kadrovski in tehnični pripravljenosti Slovenije za izvajanje novega režima nadzora zunanje schengenske meje ter navede možnosti za optimizacijo nadzora.