Šest osumljencev se bo branilo s prostosti. Foto: MMC RTV SLO
Šest osumljencev se bo branilo s prostosti. Foto: MMC RTV SLO
Preiskava se nadaljuje

V priporu za zdaj ostaja osmi osumljenec, član razpisne komisije pri Kontroli zračnega prometa, Tomaž Žibert. Z okrožnega sodišča v Ljubljani so za MMC sporočili, da je zanj odrejen enomesečni pripor. Hilda Tovšak, Ivan Zidar, Ivan Kroflič, Borut Farčnik, Srečko Gabrič in šesti, čigar ime ni znano, pa se bodo branili s prostosti.

Odvetnik Hilde Tovšak Peter Fašun je ob tem dodal, da je bila tovrstna odločitev senata pričakovana. »Glavna direktorica Vegrada je v celotnem procesu predkazenskega postopka dejavno sodelovala s policijo in s tem pomagala, da se stvar čim prej razreši. Da se zadeva čim hitreje razjasni, je namreč v interesu tudi njej in Vegradu. Zato predvsem glede na to, da je vso dokumentacijo, ki je predmet preiskave, zasegla policije, nismo videli razloga za pripor.«

Črnigojeva imuniteta vprašljiva
Mandatno-imunitetna komisija državnega sveta bo svetnikom predlagala, da se Dušanu Črnigoju imuniteta ne podeli. V državnem svetu pojasnjujejo, da bo dokončna odločitev o imuniteti znana v sredo, ko bodo svetniki o tem odločali na seji.

"Samo dogajanje ni povezano z dejavnostjo DS-ja. Imuniteta državnih svetnikov ni namenjena posameznikom, ampak organu kot takemu," je dejala podpredsednica mandatno-imunitetne komisije Lidija Jerkič.

Kot je še povedala Jerkičeva, je Črnigoj na seji zatrdil, da se on osebno na imuniteto ni skliceval niti v predkazenskem postopku niti je ne namerava uveljavljati v nadaljevanju. Komisija je tako sprejela odločitev, da bo svetnikom predlagala, naj se imuniteta ne vzpostavi, sam Črnigoj pa se je glasovanja o tej točki vzdržal.

Prvega človeka Primorja je policija sicer že v torek zaradi sklicevanja na imuniteto izpustila iz pridržanja, kot je znano, pa gre za enega izmed osumljencev kaznivih dejanj s področja gospodarske kriminalitete in korupcije.

Odločitev komisije do zdaj vedno upoštevana
Imuniteta je namenjena varovanju ustanove oziroma nemotenega delovanja državnega sveta, vprašanje pa je, ali je lahko podeljena za dejanja, ki niso povezana z delom v svetu, in za tista, ki so bila storjena, še preden je nekdo postal svetnik.

V mandatu od 2002 do 2007 je mandatno-imunitetna komisija obravnavala šest tovrstnih primerov, v vseh pa je državni svet odločitev komisije spoštoval. Imuniteta je bila podeljena dvakrat, in sicer v primerih Adolfa Zupana in Branka Kodriča.

Preberite še:
- Prva kadrovska žrtev afere?

E. S.
Preiskava se nadaljuje