Sindikalne centrale so na posebni novinarski konferenci dan po burni razpravi na seji Ekonomsko-socialnega sveta (ESS) znova opozorile na sporne točke vsebine predloga, ki po njihovem mnenju ne zmanjšuje birokratske ovire, temveč pravno varnost državljanov.

Kot je opozorila Martina Vuk iz Konfederacije sindikatov javnega sektorja, predlog zakona o debirokratizaciji po vsebini ne odpravlja administrativnih ovir, ampak prinaša podtaknjence, ki posegajo v sistemske ureditve in vsebinsko spreminjajo veljavne zakone, v pokojninsko in zdravstveno blagajno. Predlagani ukrep, po katerem bi se nad plačno mejo 6000 evrov bruto prispevki za socialno varnost prenehali obračunavati, pa po njenem mnenju pomeni veliko ogroženost pravic vseh zavarovank in zavarovancev, krčenje zdravstvene košarice in dodatno luknjo v pokojninski blagajni, ki jo bo moral kriti proračun, poleg tega prinaša druge vsebinske posege, ki niso bili predebatirani in usklajeni s socialnimi partnerji. "Vlada je predlog zakona obravnavala prejšnji teden, ESS pa šele včeraj, vlada je ESS-ju celo poslala drugačno različico, kot je bila tista, ki jo je sama sprejela in poslala v državni zbor," je poudarila Vukova in dodala, da pričakujejo, da se bodo med obravnavo zakona v parlamentu znova "po naključju" pojavili določeni amandmaji.

Sorodna novica Vlada potrdila zakon o debirokratizaciji, ki posega v kar 20 veljavnih zakonov

Na to, da so bila pri obravnavi omenjenega zakona kršena pravila o delovanju ESS-ja, ker ga je vlada obravnavala in poslala v zakonodajni postopek, še preden so se z njegovo vsebino seznanili socialni partnerji, je opozoril tudi predsednik Konfederacije sindikatov Slovenije Pergam, Jakob Počivavšek. "Takšen način postaja modus operandi te vlade, to se je zgodilo pri interventnih zakonih, to se je zgodilo pri zakonu o demografskem skladu, kar je izrazito slabo in znižuje zaupanje med socialnimi partnerji." Ob tem je bila po njegovem mnenju popolnoma izključena tudi javnost, čeprav zakon posega v celoten pravni red in vpliva na sisteme socialnih zavarovanj.

Po mnenju predsednika sindikalne centrale KS 90 Petra Majcna pa je včerajšnja seja ESS-ja pokazala, kako se lahko tako pomemben organ "zlorablja in odkljuka" za to, da se posredno sporoči javnosti, kako so s socialnimi partnerji sodelovali pri kreiranju takega zakona. "V resnici pa imamo indice, da se z izključevanjem javnosti prikriva, kaj dejansko je v tem zakonu, da je predlog zakona netransparenten, da gre v resnici za veliko bojazen, da se v množici paragrafov skrivajo dodatni podtaknjenci poleg same socialne kapice oz. kapice za najbogatejše," je dejal in navedel primer nejasne usode Uradnega lista. Po njegovem mnenju takšne stvari ne morejo biti dorečene brez socialnih partnerjev v neki ozki skupini strokovnjakov, saj so takšni načini "zagotovo nevarni za demokracijo v tej družbi in za urejanje vsega tistega, kar pod krinko olajšanja administracije državljanom želi doseči vlada".

Sorodna novica "Socialna kapica v prvi vrsti ni ukrep za debirokratizacijo države"

Debirokratizacija tako ni le "poenostavitev določenih postopkov, ampak je lahko veliko več". Sam tak zakon bi lahko imel veliko več uspeha, tako Majcen, "če bi dejansko meril na debirokratizacijo, ne pa na to, da se skozi njega skrivajo takšni ali drugačni podtaknjenci". Majcen se ob tem tudi sprašuje, ali je obstoječe delovanje ESS-ja sploh še smiselno. Glede njegove prihodnosti je prepričan, da bodo sindikalne centrale sprejele poenotene odločitve. Če se bo nadaljevala ignoranca od vlade, ne izključujejo niti izstopa iz ESS-ja.

Da je aktualna vlada popolnoma uničila socialni dialog, pa je poudarila Evelin Vesenjak iz sindikalne centrale KNSS Neodvisnost. "Trenutna vlada si na vse mogoče načine prizadeva, da pripravi svojstvene zadeve, kako popolnoma na glavo obrniti celoten sistem, po katerem bi lahko nadaljevala tisto, kar si je začrtala, kar osebno verjamem, da ni v interesu državljanov, ne zaveda se, da je treba služiti za dobro državljanov, ne samo določenih skupin, ki jih ta vlada preferira." Opozorila je, da učinkov omenjenega predloga zakona ne moremo izmeriti, navdaja pa jih občutek, da ne gre za debirokratizacijo, ampak za poseg v najranljivejše blagajne, kot sta pokojninska in zdravstvena.

Tudi predsednik SZS-ja Alternativa Zdenko Lorber meni, da vladni predlog zakona bistveno maje vzdržnost pokojninske blagajne, saj bi povzročil dodatni izpad prihodkov, in to v času izrazito zaostrenih javnofinančnih razmer, česar si na račun enega odstotka tistih, ki že tako ali tako zaslužijo največ, ne moremo privoščiti. Ob tem je poudaril, da se je število sredstev, ki so se iz proračuna stekla v pokojninsko blagajno, samo lani povečalo za tretjino. "Ta bo računica enkrat izstavljena, ker se ne izide. Če bo to botrovalo temu, da bo treba delati dlje od 65 let in 40 let pokojninske dobe, se bomo še toliko bolj uprli korekcijam po zaostritvi," je dejal.