Na premierja Janeza Janšo so sindikati naslovili odprto pismo, v katerem nasprotujejo napovedanemu odpuščanju delavcev v javnem sektorju. Pod pismo so se podpisali predsedniki petih sindikalnih central in vodja pogajalske skupine dela sindikatov javnega sektorja Drago Ščernjavič, predsednik Zveze svobodnih sindikatov Slovenije Dušan Semolič pa je pojasnil: "Podpisniki odprtega pisma ostro nasprotujemo napovedim vlade o odpuščanju delavk in delavcev v javnem sektorju. Menimo, da bi bila to velika napaka, ki bi še bolj poglobila gospodarsko krizo."

Po njegovih besedah je "izvirni greh" v ravnanju vlade, ki želi znižati proračunski primanjkljaj le z varčevanjem na odhodkovni strani, čeprav bi lahko na prihodkovni strani z ustrezno politiko veliko pridobila. "Vztrajamo, da je treba poiskati nove davčne vire in uvesti davek na finančne transakcije, ne pa odpuščati," je odločen Semolič, ki meni, da napovedano odpuščanje ni prava pot in bi ogrozilo socialni dialog v času, ko potekajo pogajanja o pomembnih reformah, kot sta reformi pokojninskega sistema in trga dela.

"Mi se odpovedujemo, pa se nič ne spremeni"
Predsednik Konfederacije sindikatov javnega sektorja Branimir Štrukelj pa je poudaril, da je javni sektor v Sloveniji po stroških in obsegu "povsem primerljiv s povprečjem v EU-ju", in spomnil, čemu vse so se javni uslužbenci v zadnjih letih že odrekli in na kaj vse so že pristali - tudi na znižanje plač in stroškov dela. "Pa ni nič bolje. Zakaj se nič ne spremeni? Mi se odpovedujemo, napovedi o rasti pa so vse slabše," se je spraševal.

Podobnega mnenja so tudi drugi podpisniki odprtega pisma - tako predsednik Neodvisnosti Drago Lombar, predsednik Pergama Janez Posedi, predsednik KS-a 90 Slovenije Peter Majcen in vodja pogajalske skupine dela reprezentativnih sindikatov javnega sektorja Drago Ščernjavič.

Pličanič: Je to pravi način komunikacije?
Odzval se je tudi minister za pravosodje in javno upravo Senko Pličanič, ki pravi, da ga je odprto pismo sindikatov razočaralo. Prosi jih, naj še enkrat razmislijo, ali je njihovo opozorilo, da je s predvidenimi ukrepi vlade ogrožen socialni dialog, res pravi način komunikacije v kriznih časih. "Gre za vprašanje, kaj moramo kot odgovorni državljani v finančni krizi nujno storiti," je dejal.

Formalni delodajalec javnih uslužbencev je po njegovih besedah res država oziroma njene organizacije, vendar pa so vsi funkcionarji in uslužbenci v resnici v službi davkoplačevalcev, in ti ne zmorejo dodatnih obsežnih bremen. Prav tako državljani niso tako naivni, da bi zares verjeli, da bo racionalizacija ogrozila kakovost storitev, dodaja. "Manj režijskih služb in manj potratnosti bo kvečjemu na dolgi rok sprostilo sredstva za namen, za katerega bi se v resnici morala porabljati - neposredno za javne storitve in v dobro davkoplačevalcev ter ne za neracionalno zaposlovanje in porabo," je prepričan.

Velika večina javnih uslužbencev po njegovi presoji resno, odgovorno in marljivo opravlja svoje delo. Vendar pa je, dodaja minister, povsem jasno, da večina pač niso vsi, zato je "potrebna racionalizacija in zato jo davkoplačevalci upravičeno pričakujejo". Dodaja še, da je enake ukrepe izvedla tudi večina drugih držav, tako bogatejše kot tudi revnejše, vključno s sosednjimi državami.