Tretji sveženj v sklopu boja proti gospodarski in finančni krizi predvideva globlji poseg v pokojninski sistem s podaljševanjem delovne dobe, prenovo zdravstvene blagajne in racionalizacijo javnega sektorja. V ospredju tretjega svežnja je znova prav varčevanje v javnem sektorju, tudi na področju javnih naročil, je povzela TV Slovenija.

Prvi protikrizni sveženj posegel v plače, organizacijo in kadre
Na tem mestu pa velja spomniti tudi na prvi sveženj tridesetih varčevalnih ukrepov, ki je bil sprejet februarja. Kot je znano, februarski sveženj ukrepov posega v plače, organizacijo in kadre v državni upravi.

Znižal je plače javnim funkcionarjem, menedžerjem podjetij v državni lasti pa izdal priporočila o znižanju plač. Ostre reze je predvidel tudi za javno upravo, saj je naročil zmanjšanje zaposlenih za dva odstotka, združitve posameznih služb, znižanje stroškov avtorskih honorarjev in pogodb. Vladno varčevanje je takrat poseglo tudi v materialne stroške. Med drugim je sveženj tako določil, da se morajo znižati stroški za reprezentanco, službene prenosne telefone, obiske v tujini in državne proslave.

Sindikati: Varčevanje na hrbtih zaposlenih nesmiselno
A med tem, ko vlada napoveduje še večjo racionalizacijo in varčevanje - in to prav pri zaposlenih v javni upravi -, učinki februarskega svežnja še vedno niso znani. "Še vedno ni podatka, kako se izvajajo ukrepi," zatrjuje Drago Ščernjavič iz Sindikata državnih organov Slovenije. Na drugi strani pa generalni sekretar vlade Milan M. Cvikl odgovarja: "Ta sveženj je bil vezan na rebalans proračuna. Vse aktivnosti se izvajajo."

V sindikatih so prepričani, da bi vlada lahko bolje varčevala drugje, ne pa na hrbtih zaposlenih v javnem sektorju.

M. N.