"Vprašanje bi moralo biti, ali se Mramor sploh lahko še pogaja z nami. Zadnje dogajanje je namreč pokazalo, da je cesar gol. V času, ko je bil minister dekan, je javno zagovarjal znižanje plač v javnem sektorju kot edino rešitev za izhod iz krize. Hkrati pa podpisoval pravilnike o zviševanju svoje in plače drugih vodstvenih delavcev na ekonomski fakulteti. Iz tega ni mogoče potegniti drugega, kot da gre za temeljno izgubo verodostojnosti. Ne moreš drugih prepričevati, da je nekaj potrebno, pri sebi pa ravnati diametralno nasprotno. On je namreč v nekem intervjuju v letu 2012 celo dejal, da bi morale biti višje plače bolj znižane kot nižje," je v svojem odzivu za MMC dejal glavni tajnik Sindikata vzgoje, izobraževanja, znanosti in kulture Slovenije Branimir Štrukelj.

Na vprašanje, ali bo ta dogodek kakor koli vplival na pogajalska izhodišča sindikatov, je odvrnil, da je predsednik vlade zdaj nase prevzel vso spornost Mramorjevega ravnanja. "Bo pa verjetno vlada težko še naprej prepričevala o varčevanju, če njeni ključni ljudje zagovarjajo eno, v lastnem primeru pa počnejo drugo. Sindikati bomo v pogajanjih, ki so pred vrati, v 2017 zahtevali, glede na gospodarsko rast, izboljšanje položaja, vladi pa se je zelo zožil manevrski prostor," je napovedal.

Kuštrin ne misli več gledati dezorganiziranega zdravstva
Podobnega mnenja je tudi vodja osrednjega zdravniškega sindikata Fides, Konrad Kuštrin. "Mramor je bil naročnik tega izdelka in na laž ga je postavila njihova nekdanja pravnica. Vsak povprečen kadrovik v javnem podjetju ve, komu so namenjeni ti dodatki. In je absolutno izgubil verodostojnost, saj tisti, ki laže in krade, ne more biti tisti, ki nam bo delil kruh," je bil oster Kuštrin.

Z ministrstvom za zdravje in ministrstvom za javno upravo se bodo zdaj sicer še naprej pogajali, je pa po njegovem mnenju s svojo potezo, ko ni sprejel Mramorjevega odstopa, verodostojnost izgubil tudi Cerar. "Prišel je v popolno nasprotje s tem, kaj je na začetku mandata govoril o etiki in morali. Zdaj pa mislim, da je ljudem popolnoma jasno, koliko je ura," je bil kritičen do Cerarja.

"Mi bomo zdaj začeli pogajanja o kolektivni pogodbi za zdravnike, je pa logično, da se čutimo v prednosti, glede na to, kakšne sogovornike bomo imeli. Pri tem mislim zlasti Mramorja in Cerarja," je dejal.

Prepričan je, da so popolnoma upravičeni do njihovih zahtev, glede na to, koliko denarja "se je nekritično zmetalo v banke", in da se tistih, ki so odobravali posojila brez kritja, ne preiskuje. Zdravstva se ne reorganizira, denar iz njega odteka in "mi tega ne bomo več gledali", je sklenil.

Za komentar smo se obrnili tudi na sindikat delavcev v zdravstveni negi, a dogajanja niso želeli komentirati.

Gospodarstvo si želi samo stabilno okolje
Zanimalo nas je tudi, kako zadnji razplet dogodkov vidijo v gospodarstvu in ali je zanje vlada še verodostojen sogovornik. V Združenju delodajalcev Slovenije (ZDS) so poudarili, da potrebujejo močno in predvsem stabilno vlado, ki je zmožna izvajati reforme.

"ZDS se je pripravljen pogovarjati z vsako vlado, ki bo pripravljena pripraviti reforme. Menjavanje vlad vsako leto, prinaša zgolj nestabilnost in nekredibilnost, ki odvrača tako tuje vlagatelje kot otežuje delo domačemu gospodarstvu in povzroča škodo predvsem izvoznemu delu gospodarstva," pa so še pristavili na vprašanje, ali bi vlada morala odstopiti.

GZS želi nadaljevanje reform, a vidi težave na obzorju
"Mramor je z včerajšnjo ponudbo odstopa z mesta finančnega ministra nakazal pravo gesto. Razumem pa predsednika vlade, da si v tem trenutku ne želi nestabilne vlade in ponovnega iskanja kandidata za tako pomembno in zahtevno funkcijo," je za MMC ocenil generalni direktor GZS-ja Samo Hribar Milič.

A za gospodarstvo ostajajo zlasti kritični ukrepi, povezani z razbremenjevanjem gospodarstva in povečanjem stabilnosti davčnega okolja. "Če k temu dodamo še zadnje dogajanje, je mogoče računati s tem, da bo verjetno vse težje opravljal svojo nalogo v prihodnje," je bil pesimističen.

Pri tem se je vprašal, kako se bo vlada lahko uspešno pogajala z nekaterimi skupinami v javnem sektorju, ki zahtevajo višje plače, zato se boji, da bo vlada vlekla všečne, ne potrebne poteze. Reforme morajo kljub temu iti naprej, saj slovensko gospodarstvo prežema negotovost, "geopolitične razmere v mednarodnem okolju pa so alarmantne", je opozoril.

Vlada je sicer lani ohranila relativno stabilnost, vendar je naredila bistveno premalo, da bi jo lahko dolgoročno ohranila. Ima vlada še dovolj verodostojnosti za pogajanje? "GZS se bo pogovarjal z vsemi, ki bodo imeli moč odločanja, ki bodo lahko prispevali k izboljšanju poslovnega okolja in s tem k več delovnim mestom v gospodarstvu. To bi moral biti ključni fokus vlade," je sklenil.