"Nekaj dela nas čaka še v naslednjih tednih, mesecu, dveh, ampak glede na to, da smo strli ta najtrši oreh, da bomo tudi prišli na koncu do kompromisa in podpisa dogovora. Torej, za nami je izjemno zahtevno delo," je v izjavi za javnost po podpisu izjave dejal minister za finance in glavni vladni pogajalec Klemen Boštjančič. Iskreno se je za vse vložene ure in energijo zahvalil tako vsem sodelavcem na vladni kot na sindikalni strani. Na pogajanjih je po ministrovih besedah sodelovalo "ogromno" število sindikatov, s tem pa različnih interesov.

"Logično je, da se vsak bori zase, za svoj interes, prav je, da vsak zagovarja svoje ljudi," je izpostavil Boštjančič in dodal: "Kljub marsikdaj težkim trenutkom, vročim besedam, marsikdaj smo se razšli zelo nezadovoljni, lahko tudi jezni eden na drugega, smo na koncu zmogli toliko moči na obeh straneh in to ni možno, če ni volje na obeh straneh, da smo ta dogovor podpisali. Predvsem pa se zahvaljujem za res konstruktivno držo, ker ni vedno tako, sploh v politiki".

Boštjančič je opozoril, da gre za največjo prenovo sistema plač v javnem sektorju v zadnjih 15 letih, prehod na novo plačno lestvico pa bo postopen z začetkom 1. januarja 2025 in zaključkom tri leta kasneje 1. januarja 2028. Postopen dvig plač je po njegovih besedah nujen zaradi vzdržnosti državne blagajne. "Višjih plač bodo najprej deležni najslabše plačani javni uslužbenci in hkrati nova plačna reforma tudi zagotavlja, da nihče več ne bo imel Plače nižje od minimalne," je napovedal in dodal, da bodo višje plače javnemu sektorju pomagale pri konkurenčnem lovu na kadre.

"Nikakor ne trdim, da bomo s tem novim plačnim sistemom rešili vse probleme, ogromno dela nas še čaka, tako na vladni strani kot na strani socialnih partnerjev," je sklenil nagovor Boštjančič in dodal, da je na vladni strani, v koaliciji, veliko zadovoljstva zaradi doseženega kompromisa.

Props: Pogajalci si zaslužijo pohvale

"Današnji podpis dveh dokumentov, o usklajenosti zakona in drugega o aktivnostih za naslednjih nekaj tednov, je pomemben korak na poti, da s 1. 1. 2025 začnemo s spremembami plačnega sistema," pa je uvodoma povedal minister za javno upravo Franc Props in tudi on poudaril, da bodo korekcije prvi deležni najslabše plačani javni uslužbenci. "Mislim, da si tako vladna kot sindikalna stran zasluži vse pohvale," je pristavil.

Props verjame, da bodo v prihodnjih nekaj tednih usklajeni tudi dogovori po posameznih panogah. "Da na koncu dobimo sistem, ki bo zagotavljal, da bomo imeli usposobljene in zadovoljne zaposlene z znanjem in potrebnimi kompetencami," je sklenil.

Ponedeljkova maratonska pogajanja obrodila sadove

Dogovor vladnih in sindikalnih pogajalcev, ki so po ponedeljkovem več kot deseturnem srečanju sporočili, da je predlog novega plačnega zakona skoraj povsem usklajen in da so se uskladili tudi o nadaljnjih korakih, so že včeraj (v torek) presojali organi posameznih sindikatov, nekateri bodo to storili še danes.

Da bi dokumenta dobila podporo, ju mora podpisati vsaj polovica sindikatov. Vodja konfederacije sindikatov javnega sektorja Branimir Štrukelj je v ponedeljek izrazil prepričanje, da bo večina sindikatov prišla na današnji podpis.

Izjavo o stopnji usklajenosti besedila predloga novega zakona o skupnih temeljih sistema plač v javnem sektorju so popoldne podpisali reprezentativni sindikati ter v imenu vlade ministra za finance in za javno upravo, Klemen Boštjančič in Franc Props.

Ministra ter vodji sindikalnih pogajalskih skupin Štrukelj in Jakob Počivavšek pa so ob tem podpisali tudi t. i. postopkovnik o dejavnostih za končanje pogajanj o prenovi plačnega sistema javnega sektorja in odpravi nesorazmerij v osnovnih plačah.

Podpisali naj bi tudi v Policijskem sindikatu Slovenije

V Policijskem sindikatu Slovenije so se medtem sestali na seji stavkovnega odbora, je predsednik sindikata Rok Cvetko članom predlagal, da mu podelijo mandat za podpis omenjene izjave, kar se je tudi zgodilo.

Stavkovni odbor Policijskega sindikata je namreč odločil, da imajo pogajalci mandat za podpis izjave o usklajenosti in postopkovnik. Zaostritve stavkovnih aktivnosti tako zaenkrat ne bo.

Kot je Cvetko pojasnil za STA, so na ponedeljkovih pogajanjih dobili jasno zavezo vlade, da bodo v 15 dneh od podpisa t. i. postopkovnika začeli pogajanja za sklenitev kolektivne pogodbe dejavnosti javnega reda in varnost, v kateri bodo lahko naslavljali specifike poklica.

"Na ta račun smo odstopili od zahteve po lastnem samostojnem plačnem stebru v zakonu", je dodal. Poudaril pa je, da ostaja odprto uvrščanje policistov v plačne razrede, zato ne izključuje možnosti zaostritve stavke.

Pogajalci imajo še kar nekaj dela

Pred pogajalci je v prihodnjih tednih še priprava sprememb kolektivnih pogodb, v katerih bodo zapisana zvišanja plač, o katerih se bodo uskladili na stebrnih pogajanjih. Pripraviti pa morajo tudi končni dogovor, pojasnjuje sindikalist Jakob Počivavšek: "Tam je kar nekaj pomembnih vsebin, tako za posamezne sindikate kot za vse javne uslužbence. Priprava tega nas še čaka."

Pogajanja torej še niso končana, bo pa z današnjim podpisom končana ena ključnih etap, je za Radio Slovenija poročala Katja Arhar. Izkupiček bo nato zapisan v kolektivnih pogodbah, ki morajo biti parafirane najkasneje do 23-tega oktobra, podpisane pa dva tedna pozneje, enaki roki veljajo tudi za podpis krovnega dogovora. Vsebina tega dogovora je delno že usklajena, med drugim tudi to, da bo regres za letni dopust tudi prihodnji dve leti izplačan marca s februarsko plačo in bo za 5 oziroma 10 odstotkov višji od minimalne plače. Pričakovati je, da bo večina sindikatov podpisala dokumenta, ki bosta danes na mizi, med njimi pa ni pričakovati zdravniškega sindikata Fides, ki je še v stavki.

A do konca postopka je še kar nekaj postaj: v četrtek bo izjavo obravnavala vlada, jo nato poslala v parlamentarni postopek, v katerem pa mora biti sprejeta pravočasno, da bo lahko sistem začel veljati s 1. januarjem 2025.