Predsednik Zaresa Gregor Golobič je delne neuradne izide referenduma o zakonu o RTV-ju komentiral z besedami, da je bil zavrnjeni zakon dober, saj so ga pisali strokovnjaki in je bilo vanj vloženo veliko naporov. Kot pravi, so danes zmagale politične stranke, ne opozicijske ali koalicijske, temveč vse, saj je majhno število volivcev pustilo politiki odprta vrata na RTV. Prepričan je, da gre pri tem za poraz civilne družbe, stroke in tudi nacionalne radiotelevizije.

"Zapravljenih je bilo 4,5 milijona evrov, da se je 12 odstotkov ljudi izreklo o nečem, za kar so bili vsi prepričani, da ni v njihovi moči, da o tem odločajo. Lahko bi si samo želeli, da bi bil ta referendum tudi referendum o zaupnici vladi, saj sem prepričan, da bi se ga udeležilo bistveno več ljudi. Kakor koli bi se že izrekli, bi bilo laskavo, da bi vlada menila, da samo toliko ljudi ni zadovoljnih z njenim delom," meni.

Kresal: Gre za manifest molka
Predsednica LDS-a Katarina Kresal je pojasnila, da je ne čudi, da so v SDS-u res nizko udeležbo pretvorili v uspeh, saj jim to po njenih besedah zmerom uspe.

"Vprašati bi se morali, kaj pomeni, da je 88 odstotkov volivcev ostalo doma. To je bil jasen manifest molka, ki je povedal, kaj si državljani mislijo o referendumu. Status quo je najslabši del razvoja. Danes so se ljudje žal odločili, da RTV ostane tak, kot je. Nobenih obvez ne bo po boljšem programu, po umiku političnih organov iz odločanja in po transparentnem delovanju" je dodala.

"Rešitve smo pripravljali iskreno in natančno"
Ministrica za kulturo Majda Širca meni, da bomo zato, ker je zakon eno leto po referendumu nedotakljiv, še naprej čutili slabosti Grimsovega zakona. "Dobre rešitve smo iskreno in natančno pripravljali v dialogu. V kolikor vsega tega ne bomo mogli videti, bomo prikrajšani tako mi kot tisti, ki delajo programe, za katere nam je pri pripravi zakona najbolj šlo," je zatrdila.

Po njenih besedah je zavrnitev zakona velik udarec za RTV, saj se je s tem zavrl njen razvoj. Pojasnila je še, da bodo zdaj poskušali nekatere rešitve uvesti z drugimi ukrepi. "RTV ni samo prizorišče politike. Je predvsem največje svetišče, največje gledališče, največji kinematograf, največji avditorij vseh por našega življenja," opozarja.

Potrata: Žal je, tako kot je
Podpredsednik SD-ja Miran Potrč je prepričan, da na današnjem referendumu dober zakon ni dobil podpore. Tako formalno kot vsebinsko je to po njegovem slabo, ker bi v nasprotnem primeru lažje uveljavljali več stroke, večjo neodvisnost, manj politike in boljšo vsebino na RTV-ju. Kot tudi vsi preostali predstavniki koalicije je tudi on izpostavil po njihovem mnenju nesmiselnost prepogostih referendumov, ki imajo praviloma zelo nizko udeležbo. Meni, da državljani pričakujejo, da bi politika prevzela več odgovornosti na svoja ramena.

Njegova strankarska kolegica Majda Potrata meni, da so volivcem ponujali dober zakon, ki bi dal bolj prilagodljiv obliko javnemu servisu. "Žal je, tako kot je," dodaja ob tem.

Erjavec: Denar raje za EP v košarki kot za referendume
"Škoda da je zakon padel. Politika bo lahko še naprej 'šarila' po RTV-ju. Ljudje imajo danes večje in hujše težave, zato tudi udeležba ni bila takšna, kot bi si želeli. Danes ni zmagal nihče. Danes je politika poraženka. Prvič zaradi nizke udeležbe in drugič, ker smo politiki pustili odprta vrata na RTV-ju," pa je povedal predsednik DeSUS-a Karl Erjavec.

Tudi sam se je zavzel za spremembo zakonodaje, ki ureja razpis referendumov. Denar bi po njegovih besedah bilo namreč pametneje nameniti za štipendije, zdravstveno in pokojninsko blagajno ter tudi za evropsko prvenstvo v košarki.

"Razumljivo je, da so ljudje imeli težave pri strokovnem vprašanju"
"Pričakujem, da bi bil zakon o RTV-ju na referendumu sprejet, ker sicer se bojim, da bo RTV zapadla v nekakšno blokado, ker bo jo začel preverjati EU, saj ne bo imela implementiranih rešitev. Poleg tega se bo na RTV-ju zgodil status quo, kar pa ni dobro, ker potrebuje nedvoumno spremembe," je takoj po zapretju volišč, ko še niso bili znani rezultati, povedala Širca.

Širca je prav tako poudarila, da je za nizko udeležbo kriva tudi strokovna narava zastavljenega vprašanja. "Razumljivo je, da so ljudje imeli težave pri zelo strokovnem vprašanju. Razumem, da se vsak ne more spopadati s tem. Državljani so tudi vedeli, da so na vsa ta vprašanja že dobili odgovore s tem, ko smo se z zakonom zelo natančno ukvarjali, in da ga je sprejela medijska stroka," je pojasnila.