Zdravilišče in letovišče Debeli rtič je namenjeno zdravljenju otrok z obolenji dihal, kože in poškodbami, šolam v naravi, otroškim športnim taborom in zdravstvenemu letovanju otrok (kolonije diabetikov, astmatikov, otrok s celiakijo ...)

Pot do današnjega sodobnega zdraviliškega, športnega in izobraževalno-pedagoškega centra je bila dolga. Zamisel o nastanku zdravilišča in letovišča za otroke na Debelem rtiču se je porodila že daljnega leta 1955, prvi otroci so prišli junija prihodnje leto in letovali v šotorih, gradnja prvih mladinskih paviljonov je stekla leta 1962.

Rdeči križ je takrat po celi Sloveniji zbiral prostovoljne prispevke. Kar 300.000 članov Rdečega križa Slovenije (RKS) je prispevalo denar za gradnjo, pri urejanju okolice so sodelovale mladinske brigade RKS-ja.

Vseh 60 let so k obnovi in razvoju prispevali številni anonimni donatorji. Za njihovo nesebično pomoč je ob poti, ki vodi do morja, postavljen Park donatorjev.

Pričarali nasmeh in jih peljali na morje
S pomočjo dobrodelnega projekta Pričarajmo nasmeh je v preteklih 13 letih letovalo 6.600 otrok - vsako leto 500 otrok, ki brez tovrstne podpore ne bi mogli na počitnice. Poleg tega RKS skupaj s 56 območnimi združenji v vseslovenski humanitarni akciji zbiranja sredstev za letovanje otrok in starostnikov Peljimo jih na morje, ki se je pravkar začela in bo trajala do konca septembra letos, že deveto leto zbira sredstva, s katerimi odpelje na morje kar največ otrok in starostnikov iz socialno šibkih okolij.

Do zdaj se je z zbranimi sredstvi 2.680 otrok in 1.138 starostnikov odpeljalo na morje, kar pomeni 54 avtobusov otrok iz socialno ogroženih družin in skoraj 23 avtobusov starostnikov.

Blagodejno podnebje ni dovolj
Danes se je na praznovanju rojstnega dne zbrala množica sedanjih in nekdanjih prostovoljcev RKS-ja, zdravnikov in drugega medicinskega osebja, donatorjev, pa tudi mladih in starih, ki so tu preživeli zdraviliško zdravljenje in počitnice.

Slavnostna govornica je bila ministrica za zdravje Milojka Kolar Celarc, ki je poudarila, da "kljub čarobni in dobrodejnemu podnebju uspehov brez 60 predanih delavcev Debelega rtiča ne bi bilo." Dodala je, da je osebna nota ključnih posameznikov tisto, kar dobrim stvarem daje še poseben čar. Prepričana je, da vsi skupaj zmoremo več, zato so tudi strateški dokument o razvoju zdravstvenega varstva do leta 2025 poimenovali Skupaj za družbo zdravja.

Spomnila na velike dosežke in pomen mladinskega zdravilišča in letovišča. "Deset odstotkov otrok v Sloveniji boleha za astmo in devet odstotkov otrok za atopijskim dermatitisom. Na zdraviliško zdravljenje na Debeli rtič je letno napotenih več kot 400 otrok," je povzela.

Občina bo zaščitila celoten Debeli rtič
Vodja zdravilišča in letovišča Ana Žerjal pa je povzela razvojne prioritete: "V zdravilišču tradicionalno zdravimo otroke s kroničnimi obolenji dihal, kožnimi boleznimi ter po poškodbah in operacijah na lokomotornem aparatu. Srečujemo se z novodobnimi težavami otrok in smo pripravili novi programa zdravljenja otrok s čezmerno telesno težo, ki je še v obravnavi pri državnih institucijah. Želimo povečati obseg zdraviliškega zdravljenja in še bolj okrepiti naše poslanstvo, to je skrb za zdravje otrok in drugih ranljivih skupin. Skupinam predšolskih in osnovnošolskih otrok ponujamo športno in naravoslovno izobraževanje v sklopu varovanega okolja Debelega rtiča, ki je odlično okolje tudi za mlade športnike in kulturnike."

Ankaranski župan Gregor Strmčnik je napovedal, da bo občina "s pametnim prostorskim načrtovanjem zaščitila celoten Debeli rtič in priobalni pas", ob tem pa bo tudi pomagala nadaljnjemu razvoju mladinskega zdravilišča in letovišča: "Humanitarnost tukaj seveda mora imeti prednost in jo bo v občinskih prostorskih načrtih tudi vedno imela."