Najbolj razširjen med novimi sintetičnimi mamili v Sloveniji ostaja 3-mmc, znan tudi kot sladoled, ki se je razširil še med intravenozne uporabnike. Slovenija je v okviru mednarodnega projekta bogatejša za šest točk, kamor uporabniki lahko prinesejo vzorce na anonimno testiranje, medtem ko varne sobe za intravenozne uporabnike kljub dobrim obetom v Sloveniji še ni na voljo.

Sintetični katinoni so pri vrhu prepoznavnosti in deležu uporabe, kaže anketa, opravljena med študenti Univerze v Ljubljani, objavljena v letnem poročilu Nacionalnega inštituta za javno zdravje o stanju na področju prepovedanih drog v Sloveniji za leto 2015.

V anketi je tako tretjina vprašanih odgovorila, da pozna 3-mmc in 4-mmc, je pa delež tistih, ki so ju že poskusili, znatno manjši, saj je 3-mmc že poskusilo 6,6 odstotka anketirancev, 4-mmc pa 3,9 odstotka anketirancev. Med anketiranci je bilo tudi 4,1 odstotka takšnih, ki so že poskusili metilon, 2,1 odstotka pa jih je poskusilo tudi 4-MEC. Druge sintetične katinone je poskusilo manj kot 2 odstotka vprašanih.

Težava je redčenje "klasičnih" mamil z novimi
Da je 3-mmc oziroma sladoled najbolj priljubljen med sintetičnimi katinoni opažajo tudi pri Združenju DrogArt. Tako Simona Šabić na podlagi izkušenj s terena poudarja, da 3-mmc ostaja najbolj prisotno novo sintetično mamilo. "Čeprav se občasno pojavijo govorice, da ga je zaradi tega ali drugega razloga zmanjkalo na trgu, pa izkušnje kažejo nasprotno." Tudi kakovost sladoleda ostaja bolj ali manj nespremenjena, se pa dogaja, da nekdo ljudem proda 3-mmc kot amfetamine ali celo kokain.

Še večjo težavo pa po mnenju Šabićeve predstavlja redčenje klasičnih mamil z novimi sintetičnimi. V DrogArtu so namreč že zaznali vsebnost sintetičnih katinonov ali celo sintetičnih kanabinoidov v tabletah ekstazija ali pa v vzorcih kokaina. Temu je tudi namenjen mednarodni projekt I-SEE, v okviru katerega so Nijz, nacionalni forenzični laboratorij in nevladne organizacije vzpostavili šest novih točk za anonimno testiranje vzorcev različnih mamil. Z novimi točkami se je povečalo tudi število uporabnikov, ki si želijo mamila pred uporabo tudi testirati.

Ketamin in ekstazi se vračata
Čeprav se razmeroma pogosto na trgu pojavijo tudi nove spojine, k čemur znatno pripomore možnost naročanja po spletu, pa Šabićeva poudarja, da na podlagi izkušenj s terena te ne dosegajo širšega kroga uporabnikov. Narašča pa priljubljenost nekaterih mamil, ki so na tržišču že dalj časa. Tako so pri DrogArtu zaznali povečanje uporabe ketamina in tudi ekstazija, pri čemer Šabićeva opozarja, da se na trgu pojavljajo tudi močnejši ekstaziji, zato uporabnikom na terenu tudi svetujejo previdnost pri odmerjanju zaužite količine.

Kljub možnosti nakupa novih sintetičnih mamil po spletu pa Šabićeva na podlagi izkušenj s terena ugotavlja, da večina uporabnikov mamila pridobi od klasičnih preprodajalcev. Glede sintetičnih kanabinoidov pa Šabićeva meni, da njihova uporaba ne narašča. "Marihuana je pri nas dovolj dostopna, da ni potrebe po sintetičnih nadomestkih."

Sladoled prinaša tudi zdravstvena tveganja
Sladoled oziroma 3-mmc pa se je kot nadomestek kokaina razširil tudi med intravenozne uporabnike mamil, opozarja Borut Bah iz društva Stigma. S tem se pojavijo tudi nova zdravstvena tveganja. "Sicer je težko presoditi, ali gre tu neposredno zaradi uporabe novih sintetičnih mamil, a se je nekaterim našim uporabnikom, ki jim sledimo že leta in leta, v zadnjem času zdravstveno stanje močno poslabšalo, tudi videti so precej slabše," navaja Bah. Poleg zdravstvenih težav pri Stigmi opažajo, da so uporabniki, ki si sintetična mamila vbrizgavajo, tudi agresivnejši.

V Ljubljani so se uporabniki preselili v park
Sicer pa je kakovost heroina, ki je pri intravenoznih uporabnikih najbolj priljubljeno mamilo, še vedno zelo slaba, poudarja Bah in dodaja, da to s seboj prinaša tudi nekatere težave, saj vključuje številne različne primesi. "Edini pozitiven vidik tega je, da je zaradi šibkejšega heroina nekoliko manjša možnost prevelikega odmerka," še pove Bah.

Se pa v prestolnici intravenozni uporabniki srečujejo z drugimi težavami. Neurejeno površino nasproti zdravstvenega doma na Metelkovi ulici so namreč zaprli, zato so se ti uporabniki prestavili z lokacije "za zidom" kar v park Tabor. "Najprej so se zbirali v okolici hostla Celica, potem pa so jih, ko so ugotovili, da uporabljajo stranišče tudi za vbrizgavanje, začeli preganjati. Zdaj so kar v parku pred cerkvijo v bližini otroškega igrišča in doma za starejše občane."

V Stigmi so zaradi tega že organizirali nekaj skupnih čistilnih akcij, kjer so pobirali odvržene injekcijske igle, a težava ostaja, zato Bah poudarja, da je to še eden v vrsti argumentov, da je treba vzpostaviti varno sobo, kjer bi ti uporabniki lahko mamila intravenozno uporabljali ob možnosti nujne medicinske pomoči in s sterilnim priborom. V društvu Stigma so sicer prejeli projektna sredstva za vzpostavitev varne sobe, a se je pri realizaciji projekta zapletlo.

Varne sobe še ni na obzorju
Na ministrstvu za zdravje, kjer so izbrali pilotni projekt vzpostavitve programa varne sobe in z društvom Stigma podpisali pogodbo za sodelovanje, so se v začetku leta odločili, da bodo preverili tudi etične vidike projekta in vzpostavili strokovno skupino za nadzor projekta. Od takrat pa pri Stigmi čakajo na odziv ministrstva. Dodaten zaplet pa je povzročila peticija stanovalcev v Zupančičevi jami, ki nasprotujejo vzpostavitvi varne sobe, čeprav ima društvo Stigma tam prostore že več kot desetletje, in kot poudarja Bah, težav "z njimi ni bilo".

Vzpostavitvi varne sobe pa ni naklonjena niti ljubljanska občina, ki v svojih strategijah ni našla prostora za takšno dejavnost, a Bah ob tem poudarja, da izkušnje iz tujine kažejo, da varne sobe ne predstavljajo prednosti le za uporabnike, temveč tudi za okolico, iz katere se uporabniki umaknejo. "V Zürichu so se tako spopadali z velikim številom uporabnikov, ki so se zadrževali po parkih, pa so z vpeljavo varnih sob ti ljudje zapustili parke," navaja Bah in dodaja, da je to tudi finančno cenejša izbira, saj so sredstva, ki bi jih porabili za leto dni delovanja varne sobe, enaka sredstvom, ki se porabijo za pol leta zdravljenja uživalca, ki se je okužil s hepatitisom.