V njegovem obdobju smo dobili devetletko, šolski tolar, sekularno šolo. Kako vidi in komentira trenutne razmere v slovenskem šolstvu, ki ga pesti predvsem pomanjkanje učiteljic in učiteljev?

Slavko Gaber je še vedno aktiven kot profesor na pedagoški fakulteti, s konkretnimi predlogi pa sodeluje pri partnerstvu za pravičen in kakovosten vzgojno-izobraževalni sistem.

"Primanjkuje nam več tisoč učiteljev in učiteljic. Ena izmed ravnateljic mi je nedavno razlagala, kako že na četrtem razpisu niso dobili učitelja za razredni pouk. Razmere so težje kot v zdravstvu. Moramo se zavedati, da v šolah ni čakalnih vrst, otroci so v razredu vsak dan, potrebujejo učitelja," pravi Gaber. Pozdravlja nekatere reformne predloge, ki jih predvideva osnutek predloga Nacionalnega programa vzgoje in izobraževanja za obdobje 2023–2033. Višanje sredstev za šolstvo se na papirju sliši lepo, toda do praktične izvedbe in prvih konkretnih učinkov bo še dolga pot.

Slovensko šolstvo se je v škripcih znašlo zaradi različnih okoliščin. "Razlog za neatraktivnost učiteljskega poklica ni samo v plačah. Učiteljstvo ni bilo nikoli grabežljivo. Toda, ko padejo plače pod povprečje podobno izobraženih in se hkrati povečuje zahtevnost poklica, biti učitelj ni več privlačno. Tudi podpora ministrstva in zavoda za šolstvo ni dovolj dobra. Ko dodamo še nas, starše, ki pričakujemo, da nam bodo otroke vzgojili v šolah, potem dobimo trenutne razmere."

Da ni več zasebnih šol, je dober znak

Slovenska zakonodaja omogoča tudi zasebno osnovno šolstvo, država ga tudi sofinancira, toda zasebnih šol kljub kritikam javnih ni veliko. "Da navkljub možnostim in spodobnemu sofinanciranju države nimamo veliko zasebnih šol, je dober znak. Pomeni namreč, da imamo očitno še vedno dobre javne šole, podobno je v Skandinaviji. Osnovna šola ni podjetje, težko je zagotoviti visoko kakovost in hkrati mlatiti dobičke."

Razslojevanje družbe in neenakosti se vse pogosteje poznajo tudi v javnih šolah. Nekatere šole veljajo za elitne. "Kot narod nismo imuni na elitistične popadke. Toda, po drugi strani podpiram, da imamo šole in posameznike, ki izstopajo. Kakovost ne pride sama od sebe, če vsi naredijo nekaj več, je prav, da imajo najboljši in najbolj nadarjeni najboljše možnosti."

V Sloveniji je vedno več priseljencev in tuje delovne sile. Naša država brez slednje težko preživi, projekcije kažejo, da bo priseljevanja še več. V nekaterih osnovnih šolah se tako srečujejo z izzivi, kako v izobraževalni sistem vključiti učence, ki slabo ali sploh ne govorijo slovensko. "Otrokom in družinam priseljencev bi morali iti bolj naproti, osmisliti bi morali njihova življenja, ne od njih iskati samo koristi. Če slovenske družine v tujini pričakujejo eno uro slovenščine na teden, bi bilo normalno, da imajo tuje skupnosti v Sloveniji vsaj za nekaj časa na voljo tudi kakšno uro pouka v svojem jeziku. Tako se bomo lažje in bolje razumeli."

Drnovšek ne bi dovolil selfijev

Slavko Gaber je v politiko vstopil na povabilo Janeza Drnovška. Šolski minister je bil skorajda celo desetletje, bil je tudi podpredsednik stranke LDS. Ko se je odločal za vstop v politiko, je imel resno akademsko ponudbo iz Kanade, a Drnovšek ga je skupaj z njegovimi kolegi s šolskega polja prepričal, da je ostal v Sloveniji in vstopil v vlado.

"Janez Drnovšek je bil resen politik. Česar smo se lotili, smo morali izvesti. Ni bilo šale, da bi na primer posneli kakšen selfi, ker smo že ravno v vladni palači. Drnovšek je razumel, da je ključna delitev dela. Ne moreš se ukvarjati z vsem, okoli sebe je zbral ljudi, ki so obvladali posamezna področja. Dal nam je relativno proste roke, hkrati pa brez milosti tudi zavedanje, da smo odgovorni tudi za vse, kar gre narobe. Janez Drnovšek se je zavedal, da ni on središče sveta."

V politiki je moral sprejeti številne kompromise, a se je zavedal, da je politika legitimno orodje za dosego konkretnih ciljev, v njegovem primeru vizije kakovostnega šolstva, ki so jo zagovarjali s takratnim šolskim poljem. Na današnjo politiko Slavko Gaber gleda zelo kritično: "Politika je resen poklic. V njega ne hodiš, če se ti potuje. V njega ne hodiš, če si želiš biti na televiziji. V politiko ne greš, če želiš uresničiti osebne interese."

Na začetku mandata je bil občasno tudi v stikih s premierjem Robertom Golobom, a ni bil in ni njegov svetovalec. "Nekatere stvari Golobova vlada dela spodobno, bi pa pričakoval bolj drzno in bolj premišljeno kadrovanje. Pri sestavljanju kombinacij, ki bi prinesle največ, Robert Golob ni imel vedno srečne roke, zato se je večkrat vmešaval v posle drugih. Res ne priporočam, da premier vzporedno vodi še kakšno dodatno ministrstvo."

Časovna banka ni za slovensko miselnost

Slavko Gaber se počasi bliža koncu profesorske kariere. Rad zahaja v hribe (s sinom sta to poletje prehodila koroški del slovenske planinske transverzale), kjer najde mir in tudi priložnost za poglobljene pogovore. Vedno več časa preživi tudi v počitniški hišici v okolici Dramelj, od koder izhaja. Tam veliko bere in piše, dela v naravi.

"Verjamem, da je prihodnost v hibridni ekonomiji, v smiselnem kombiniranju. Samooskrba mi je blizu, na vikendu pridelamo veliko zelenjave, ki jo delimo znotraj družine in tudi širše."

Pred leti je poskušal ustanoviti slovensko časovno banko, v kateri bi si medgeneracijsko in brezplačno izmenjavali nekatere storitve. Upokojenke bi na primer pazile otroke v zameno za košnjo trave. "Ideja časovne banke se ni prijela tudi zaradi slovenske miselnosti. Radi ponudimo pomoč, težko pa jo sprejmemo. Kot sociologu se mi je potrdila lastnost slovenskega srednjega razreda, da ne smemo pokazati, da nekaj potrebujemo. Ker bi to videli drugi in bi izpadli šibki, ne dovolj bogati."

Smisel obstoja je skrb za naslednje generacije

Veliko bere in razmišlja o umetni inteligenci, ki posega tudi v polje šolstva in izobraževanja. "Moja naloga je, da prepoznam, ali je študentki oziroma študentu seminarsko nalogo napisala umetna inteligenca. Je pa res, da smo na točki, ko na nekaterih področjih, tudi v šolstvu, umetna inteligenca zmore več kot ljudje. Toda, nič ni močnejšega od tega, kar zmorejo glave ob sodelovanju umetne inteligence. Robotov in ljudi se ne kaže bati, moramo konstruktivno sodelovati."

Kljub številnim težavam in krizam, s katerimi se spopadajo tako Slovenija kot Evropa in svet, je Gaber optimist: "Negotovost me mestoma straši, hkrati pa nam daje odgovornost, da poskrbimo za naslednje generacije. Moramo omogočiti drugim, da živijo smiselno in bolje. To je zame osnovni smisel obstoja."