"Vsako leto se nekaj deset mladih Slovencev odzove obetavnim vabilom za službe v strežbi, posebej v Italiji, končajo pa kot žrtve trgovine z ljudmi. Podatki so nepreverjeni, vemo pa, da odidejo, starši pa smo premalo pozorni, kam gredo naši mladi, kakšna vabila za kakšna delovna mesta v tujini dobijo. Slovenija je dežela izvora trgovine z ljudmi," pravi za MMC Imre Jerebic, generalni tajnik Slovenske karitas.

Vsako leto 500 tisoč novih
V Evropi je vsako leto več kot 500 tisoč novih žrtev trgovine z ljudmi, tudi Slovenija ni izjema niti z vidika žrtev niti z vidika povzročiteljev, poudarjajo v Slovenski karitas, kjer so v zadnjih letih pomagali 65 ženskam in moškim, žrtvam prisilne prostitucije, prisilnega beračenja in prisilnega služenja.

"Trgovina z ljudmi je največja revščina in najbolj perfidna oblika suženjstva v našem in svetovnem merilu, zato je za Slovensko karitas pomoč žrtvam eno izmed prioritetnih področij in jim nudi pomoč," pravi Jerebic, ki je tudi član medresorske vladne skupine za boj proti trgovini z ljudmi.

Rok je potekel aprila
Slovenija mora namreč še veliko postoriti na pravnem področju, da bi uresničila evropsko direktivo o preprečevanju trgovine z ljudmi. Rok za to je potekel aprila letos; od 27 članic EU-ja jo je do zdaj potrdilo le šest.

Sodišče ni zaprlo še nobenega lokala, kjer "plešejo" žrtve trgovine z ljudmi
Na to je opozoril tudi vodja sektorja za organizirani kriminal na Generalni policijski upravi Temož Peršolja. Tako v Sloveniji še vedno nimamo niti enega primera, da bi sodišče za trgovino z ljudmi kaznovalo tudi kakšno pravno osebo oziroma "zaprlo" bar s plesalkami, za katere se je izkazalo, da so žrtve trgovine z ljudmi. "Pri nas imamo pravne temelje, a sodne prakse ni niti pri odvzemu premoženja, ki je nastalo zaradi kaznivega dejanja trgovine z ljudmi," je naštel Peršolja. Pričakuje, da bodo prihodnje leto le končani prvi sodni postopki, ki bodo pokazali, koliko premoženja je mogoče pridobiti s trgovino z ljudmi.

Trgovina z ljudmi prinaša 32 milijard dolarjev dobička
V svetovnem merilu je trgovina z ljudmi kriminalna dejavnost z majhnim tveganjem in visokim dobičkom - po ocenah Mednarodne organizacije dela znaša letni dobiček okoli 32 milijard dolarjev.

Kaj je z odškodninami za žrtve?
Peršolja se je zavzel tudi za to, da se žrtve čim manj (ponovno) travmatizira tudi v sodnih postopkih, ki morajo biti naravnani v korist žrtvam, in ne samemu postopku ali celo njihovim izkoriščevalcem. "Oblak, kjer ni še nič zapisano, je tudi izplačilo odškodnine žrtvam trgovine z ljudmi, ki je predvideno z zakonom, a ne vem, ali je sploh bila kdaj izrečena odškodnina. Še eno področje, ki ga imamo pravno urejeno, a ga ne izvajamo," je kritično ugotavljal Peršolja na posvetu Slovenske karitas Brez meja brez okov. Dejal je tudi, da policija letno obravnava od tri do štiri primere trgovine z ljudmi, saj je "Slovenija predmestje Milana ali Dunaja". Policija se usmerja na organizatorje beračenja, kjer sta bila končana dva sodna postopka.

Kam s prodanimi otroki?
Borut Gabrijan z ministrstva za delo, družino in socialne zadeve je izpostavil tudi počasnost sprejemanja odločitev in slabo informiranost pristojnih v povezavi s posameznimi deli direktive za boj proti trgovini z ljudmi. Ta med drugim določa, da otrok (brez skrbnika), ki se zaradi trgovine z ljudmi znajde v Sloveniji, mora dobiti skrbnika. Pristojni krajevni center za socialno delo (CSD) mu mora najti skrbnika, omogočiti varno namestitev, zdravstveno in drugo pomoč, vključiti ga v izobraževalni sistem in podobno – in ne ga nujno vrniti v matično državo, saj se včasih ne ve, od kod takšni otroci so. V Sloveniji sicer takšnega primera še ni bilo, a je pri obveznostih države še veliko odprtega.
V Albaniji letno prodajo več tisoč otrok
"V Albaniji denimo letno prodajo več tisoč otrok, ni izključeno, da kakšen konča tudi pri nas, čeprav Slovenija ni končna 'destinacija'," je ponazoril Imre Jerebic. "Prehod je treba narediti z izobraževanjem, zdravstvom, otrok mora imeti pomoč v lastnem jeziku, ne sme biti zaprt in odložen v neki ustanovi. Tukaj mora država še veliko narediti. Treba je biti na strani otroka," še poudarja.

"Pomoč" CSD-ja v praksi
Za berače iz EU-ja, ki jih videvamo na slovenskih ulicah, bi moral poskrbeti krajevni CSD. Toda praksa kaže, da glede tega ne storijo veliko – vsaj takšna je bila izkušnja prostovoljca Slovenske karitas, ki je beraču hotel pomagati in ga je odpeljal v CSD v Novi Gorici, a takrat niso imeli uradnih ur. Ko pa sta prišla v času uradnih ur, so ga skupaj z beračem najprej napotili na policijo, kjer pa so dejali, da naj gresta najprej na CSD!

Če hočete pomagati beraču, pokličite Slovensko karitas
V povezavi z beračenjem v Slovenski karitas še pravijo, da imajo za berače možnost namestitve in celostne oskrbe, nudijo jim zavetje in psihosocialno pomoč. Zato se državljani lahko obrnejo nanje ali na policijo, s katero na tem področju tudi sodelujejo.

V tabeli je razvidno, kako je bilo s kaznovanostjo fizičnih oseb za trgovino z ljudmi pri nas v lanskem letu.

Vir tabele: MNZ