9 zdravnikov, tri medicinske sestre in en reševalec bi sestavljalo začasno operativno sestavo civilne zaščite za pomoč italijanskim zdravstvenim ekipam pri zagotavljanju zdravstvene pomoči pri odzivu na pandemijo covida-19.

"V primeru Italije gre za prvi primer morebitne napotitve zdravnikov v tujino prek sistema civilne zaščite," so nam potrdili na Upravi RS za zaščito in reševanje, ki deluje v okviru ministrstva za obrambo.

Slovenija ni zaprosila za nobeno zdravstveno ekipo iz tujine

Že večkrat smo poročali o solidarnostni pomoči med državami v obliki pošiljk zaščitne opreme ter o prihodu tujih strokovnjakov na posamezna žarišča ‒ denimo v Srbijo so konec marca prispeli kitajski zdravniki, v Italijo pa kubanski.

V Sloveniji so se vrstile predvsem zahvale za ponujeno ali donirano opremo, manjkrat pa se je govorilo o zdravniških ekipah. Na začetku aprila je premier Janez Janša na Twitterju zapisal, da je poljski kolega Mateusz Morawiecki ponudil pomoč poljskih zdravniških ekip, tudi Slovenija pa bo v prihodnjih dneh pomagala Italiji.

Pomoč Slovenije z zdravniško ekipo je italijanskemu kolegu Sergiu Mattarelli takrat napovedal tudi predsednik Borut Pahor, zato smo preverili, kako je bilo nato s tem.

"Po informacijah, ki so dostopne na Upravi RS za zaščito in reševanje (URSZR), za zdravstvene ekipe Slovenija ni zaprosila in tudi nobene ni sprejela. Slovenija je zdravstveno osebje ponudila samo Italiji," so nam odgovorili na upravi.

Na pomoč in po izkušnje

Za izbor zdravstvenega osebja je bilo s strokovnega vidika pristojno ministrstvo za zdravje, predlagano osebje pa mora potrditi tudi italijanska stran.

Razpisni pogoji za člane napotene ekipe so bili vsaj končana srednja zdravstvena šola oziroma končano pripravništvo za zdravnike. "Šlo bi se za en mesec oziroma do preklica. Lahko pa tudi za en teden, odvisno od možnosti posameznikov. Lokacije niso bile znane, šlo pa bi se v središče izbruha epidemije," je začetne dogovore za MMC opisal eden izmed njih.

Kot pravi, se je za pot v Italijo odločil, ker je želel pomagati italijanskim kolegom, ki so sicer po njegovem mnenju naredili napako, da niso pravočasno zajezili izbruha. Vendar so se mu po objavah v medijih zaradi položaja, v katerem so se znašli, zasmilili, želel pa je pridobiti tudi izkušnje v boju z epidemijo, ki bi jih nato lahko prinesel nazaj v Slovenijo.

Poglavitne stroške bi krila Slovenija

Vse priprave na odhod so že stekle, kot je razvidno iz dokumentov, ki smo jih pridobili na MMC-ju in se nato obrnili še na URSZR, bi omenjena trinajsterica pridobila status pogodbenega pripadnika civilne zaščite.

Za dni, ki bi jih oddelali v tej vlogi, bi jim pripadla plača za opravljanje službe v civilni zaščiti, ki znaša 80 odstotkov osnovne plače gasilca specialista ter z dodatki za nevarnost na območju delovanja, posebne pogoje bivanja in delovanja, nevarne naloge in poveljevanje oz. vodenje.

Na vprašanje o finančni oceni misije nam na URSZR-ju niso odgovorili, pojasnili pa so, da se pomoč praviloma nudi v skladu z načelom solidarnosti in brezplačno ter glede na zmogljivosti države ponudnice. "V primeru napotitve v Italijo je (bilo) predvideno, da stroške napotitve (plačilo dela ter stroške poti, prehrane in nočitve), krije Slovenija ‒ oziroma namestitev in prehrana po dogovoru z italijansko stranjo," so zapisali.

Zdravniki morda še vseeno na pot

Pojasnili so, da ekipa v Italijo (še) ni bila napotena, ker so se razmere že delno izboljšale in je Italija začasno ustavila oz. zadržala sprejem dodatnih mednarodnih zdravstvenih enot, ki so jih ponudile druge države, med njimi Slovenija. "Če se bodo pokazale potrebe, bo ponovno preučena možnost napotitve slovenskih zdravnikov," so dodali.

Država, ki je zaprosila za pomoč, namreč odloča o tem, ali bo ponujeno pomoč sprejela v celoti, delno ali pa jo bo ‒ na podlagi potreb in položaja na terenu ‒ morda zavrnila.

Kako do pomoči med pandemijo?

Mehanizem EU-ja na področju civilne zaščite je glavno orodje Evropske unije za usklajevanje nudenja pomoči (med državami članicami in tudi tretjim državam) in izvedbo skupnih reševalnih intervencij držav članic ob vseh vrstah naravnih in drugih nesreč znotraj in zunaj EU-ja.

Za pomoč ‒ v obliki materialnih sredstev, zaščitne in reševalne opreme, strokovnjakov, enot za zaščito, reševanje in pomoč ‒ prek mehanizma civilne zaščite EU-ja lahko zaprosi vsaka država.

Evropska (ne)solidarnost je bila med izbruhom novega koronavirusa sicer deležna številnih kritik, pa vendar: "V času pandemije covida-19 je mehanizem civilne zaščite EU-ja najbolj uporabljan mehanizem za zaprosila za mednarodno pomoč. Za pomoč v zaščitnih sredstvih in opremi je doslej zaprosilo 36 držav, med njimi Italija, Španija, Hrvaška, BiH, Severna Makedonija, Črna gora in tudi druge države z vsega sveta, prek Natovega centra 12 držav, veliko je bilo prošenj in pomoči na dvostranski ravni," pojasnjujejo na upravi.

Prošnja za pomoč torej lahko pride v Slovenijo prek mednarodnih mehanizmov ali pa na dvostranski ravni na podlagi dvostranskih medvladnih sporazumov ‒ npr. na politični ravni prek najvišjih predstavnikov države ali pa diplomatskih poti v okviru ministrstva za zunanje zadeve.

Zadnjo besedo ima vlada

Odločitev o nudenju mednarodne pomoči na podlagi določb Zakona o varstvu pred naravnimi in drugimi nesrečami sprejme Vlada RS na predlog poveljnika civilne zaščite ali ministra obrambo, predlog je pred tem predhodno medresorsko usklajen (z ministrstvom za zunanje zadeve, ministrstvom za finance in drugimi, glede na vrsto nesreče in obliko predlagane pomoči).

Nudenje pomoči s področja zaščite in reševanja operativno izvede Uprava RS za zaščito in reševanje v tesnem sodelovanju z drugimi pristojnimi organi, predvsem z diplomatskim predstavništvom Slovenije v državi, kamor je pomoč namenjena.

Sorodna novica Slovenski šotori že na Hrvaškem: "Hvala, dragi sosedje!"

Od potresa do poplav

Kot pravijo na upravi, je časovni okvir nudenja pomoči različen, odvisen je od vrste nesreče.

"Ob potresu je pomoč treba nuditi takoj. Po nedavnem potresu v Zagrebu se je Slovenija odzvala na prošnjo za pomoč v nekaj urah in še isti dan na Hrvaško dostavila materialno pomoč za blažitev posledic nesreče. Ob poplavah 2014 v Srbiji in BIH-u je napotitev slovenskih enot za zaščito in reševanje skupaj trajala več kot tri tedne (v rotacijah), lani sta slovenska strokovnjaka za oceno poškodovanosti objektov po potresu v Albaniji delovala teden dni oz. dva," so našteli.