Evropska komisija je drugi opomin tako izrekla Sloveniji, Belgiji, Češki, Irski, Grčiji, Španiji, Franciji, Hrvaški, Cipru, Luksemburgu in Avstriji. Če omenjene države tudi po prejemu drugega opomina ne bodo prenosa izvedle v celoti, se v Bruslju lahko odločijo, da proti njim začnejo postopke pred Sodiščem EU-ja.

Te članice namreč po mnenju komisije niso priglasile nacionalnih ukrepov za popoln prenos pravice EU-ja do usklajevanja poklicnega in zasebnega življenja staršev in oskrbovalcev po direktivi, ki je začela veljati sredi 2019. Rok za prenos direktive se je iztekel 2. avgusta lani.

Direktiva namreč določa tudi pet delovnih dni oskrbovalskega dopusta na leto za delavce in delavke, ki zagotavljajo osebno oskrbo ali podporo sorodniku ali osebi, živeči v istem gospodinjstvu. Vsem oskrbovalcem in oskrbovalkam ter zaposlenim staršem otrok, starih do osem let, pa zagotavlja pravico, da zaprosijo za prožno ureditev dela.

Direktiva naj bi po pojasnilih komisije prispevala k enaki udeležbi moških in žensk na trgu dela s spodbujanjem enake porazdelitve odgovornosti za oskrbo med starši. Očetom tako zagotavlja pravico do vsaj desetih delovnih dni očetovskega dopusta ob rojstvu otroka. Poleg tega določa vsaj štiri mesece starševskega dopusta, od katerih morata biti vsaj dva plačana in neprenosljiva z enega starša na drugega.

V Sloveniji ima od 1. aprila letos oče 15 dni očetovskega dopusta. Hkrati ima možnost izrabiti 160 dni starševsega dopusta, od tega lahko 100 dni prenese na mater, 60 dni pa je neprenosljivih.

Slovenija bo ta evropska pravila ob nekaterih drugih v nacionalno zakonodajo prenesla z novelo zakona o delovnih razmerjih. O osnutku njenega besedila trenutno potekajo pogajanja med socialnimi partnerji, pri čemer pa predlagane spremembe te delavske ustave vsebujejo tudi nekatere druge rešitve, ki pa za socialni dialog predstavljajo trše orehe.