Eden izmed pogostih načinov samomora je skok z višine. Foto: EPA
Eden izmed pogostih načinov samomora je skok z višine. Foto: EPA
Marsikatero življenje se konča na železniških tirih. Foto: RTV SLO
Samomorilci si vzamejo življenje na različne načine. Foto: EPA

Kot poudarja Inštitut za varovanje zdravja ob dnevu, ki poteka pod geslom 'Razmišljaj globalno, načrtuj nacionalno, deluj lokalno', se mora vprašanja samomora zavedati širša javnost, predvsem pa ga sprejeti kot obliko prezgodnje umrljivosti, ki se jo da preprečevati.

Znotraj Slovenije so opazne velike razlike:
- leta 2006 je bil največji količnik samomorilnosti (število umrlih zaradi samomora na 100.000 prebivalcev) v Celju, sledili so Maribor, Murska Sobota in Ravne na Koroškem;
- najmanjši količnik samomorilnosti je v Novi Gorici;

- najvišji samomorilni količnik v Sloveniji je bil leta 1984, in sicer več kot 36 mrtvih na 100.000 prebivalcev, najnižji pa leta 2004 in 2005, ko je bil manjši od 26.

Že več desetletij Slovenija krepko prispeva v svetovno statistiko samomorov, količnik samomorilnosti (število umrlih zaradi samomora na 100.000 prebivalcev na leto) pa ostaja bolj ali manj stabilen. Da je količnik samomorilnosti v Sloveniji visok, smo se začeli zavedati šele po drugi svetovni vojni, ko je tovrstna zdravstvena statistika postala veljavnejša, so zapisali na IVZ-ju. Leta 1960 je bilo že več kot 25 samomorov na 100.000 prebivalcev na leto. Dvajset let pozneje smo prvič presegli 600 samomorov na leto, kar je ostalo bolj ali manj aktualno število vse do danes.

Več samomorilcev kot samomorilk
V obdobju med 2000 in 2006 se je količnik samomorilnosti gibal med 25 in 30 (med 37 in 47 za moške; 10 in 15 za ženske). Razmerje med moškimi in ženskami, umrlimi zaradi samomora, znaša 3,5:1.

"Ideje, projekti in še nedokončani načrti dr. Andreja Marušiča so nedvomno pustili pomemben pečat slovenski suicidologiji in ji začrtali pot za naslednjih nekaj let," so se ob dnevu preprečevanja samomorov na IVZ-ju spomnili dr. Marušiča, ki je bil nacionalni koordinator za duševno zdravje pri Svetovni zdravstveni organizaciji.
Ob tem IVZ opozarja, da tveganje za samomor narašča s starostjo: povprečna starost samomorilca v Sloveniji je okoli 50 let. "Šokantno in skrb vzbujajoče je, da se po podatkih Svetovne zdravstvene organizacije za leto 2003 Slovenija v standardizirani stopnji umrljivosti zaradi samomora oseb, starejših od 65 let, uvršča na prvo mesto."

Med načini samomorov prednjači obešanje, sledijo zastrupitve s plini, utopitve, strelne poškodbe, skoki z višine, leganje pred predmet v gibanju in poškodbe z ostrimi predmeti.

Prva v EU-ju Litva, sledi Slovenija
Svetovni dan preprečevanja samomora zaznamujemo od leta 2003. Vsako leto zaradi samomora umre vsaj milijon ljudi. Najvišjo stopnjo samomorilnosti imajo nekatere vzhodnoevropske države, najnižjo pa sredozemske evropske države. V EU-ju je bilo po podatkih Eurostata 10,6 samomora na 100.000 prebivalcev, količnik samomorilnosti (umrli zaradi samomorov v enem letu na 100.000 prebivalcev) v vseh starostnih skupinah pa je bil najvišji v Litvi, sledijo Slovenija, Madžarska, Latvija, Finska, Estonija in Poljska. Ob tem še podatek, da se je količnik samomorilnosti tako v EU-ju kot Sloveniji od leta 2000 do leta 2006 v povprečju zniževal.

K. T.