Na obravnavi poročila o stanju človekovih pravic v Sloveniji jje razprava tekla predvsem o tem, kakšno raven varstva človekovih pravic zagotavlja Slovenija. Mnenja so namreč deljena.

Komisija DZ-ja za peticije in človekove pravice je obravnavala Nacionalno poročilo za univerzalni periodični pregled stanja človekovih pravic, ki ga je pripravil oddelek za človekove pravice na ministrstvu za zunanje zadeve.

Minister za zunanje zadeve Samuel Žbogar je uvodoma pojasnil, da gre za poročilo, ki je bilo pripravljeno v okviru Sveta Združenih narodov za človekove pravice, vsaka država članica pa mora priporočilo pripraviti vsaka štriri leta. Poročilo je treba nato predstaviti Svetu, kjer države lahko postavljajo vprašanja na t. i. zaslišanju - vprašanja Sloveniji so se nanašala predvsem glede problematike izbrisanih in pravic istospolnih, nasilja v družini, pravic migrantov, Romov, trgovine z ljudmi, pravic otrok, sovražnega govora, nasilja nad ženskami, istospolnousmerjenih, statusa narodnostnih in etičnih manjši -, nato pa ožja skupina pripravi priporočila državi. Slovenija je prejela 97 priporočil za izboljšave, do katerih se je vlada že opredelila. Vsa, razen štirih, je Slovenija sprejela. Nesprejeta priporočila so se nanašala na specializiranje družinskih sodišč, pravice nemškogovoreče skupnosti v Sloveniji, manjšine in podelitev državljanstva izbrisanih.

Slovenska delegacija pa je bila deležna tudi pohval glede priprave poročila in stanja ČP, za dejavno vlogo, ki jo Slovenija igra v mednarodni skupnosti na področju ČP, otrokovih pravic in pravic žensk, je še povedal Žbogar.

Irglova: V poročilu ni žrtev vojnega nasilja
Majda Potrata (SD) je izpostavila, da poročilo bere kot nasledek poznavanja problemov v Sloveniji, drugi del pa kot nasledek vprašanj, s katerimi se posamezne države srečujejo bolj kot Slovenija. Jedro dela Slovenijo po njenem mnenju šele čaka, spomnila pa je na priporočilo Norvežanov glede enakosti spolov. Vedo namreč, da smo sprejeli posamezne zakone, treba pa je zakonodajo še implementirati.

Branko Marinič (SDS) je opozoril, da je trenutno varovanje človekovih pravic v Sloveniji na dnu, saj ljudje izgubljajo službe, so trpinčeni na delovnih mestih, krizo pa preživljajo vsak po svoje. Svetoval je, da se posamezniki sprehodijo med ljudmi in bodo videli, da Slovenija ni visoko med članicami EU-ja in bi za kršitve človekovih pravic naredila toliko, kot bi morala. Glede izbrisanih je dejal, da je odpravljala napake drugih, ne svojih, saj je sprejemala takšne odločitve, da bi vsi tisti, ki bi to želeli, lahko uredili svoj status, pa tega niso želeli.

Franc Bogovič (SLS) je opozoril, da je treba na posameznih področjih še veliko postoriti, v skladu z obravnavanim poročilom pa bi se bilo treba odzivati tudi na trenutne razmere. Omenil je varstvo podizvajalcev. Izkoriščanja delavcev se je dotaknila tudi predsednica komisije Eva Irgl (SDS), ki je dejala, da kaže, da država nima izhoda iz težav, v katerih se je znašla Slovenija. "Povečuje se tudi mobing oziroma šikaniranje na delovnem mestu, delavci nimajo zagotovljenih niti osnovnih pravic, ki jim pripadajo, govorim o osnovni pravici do plačila," pri tem pa je mislila predvsem na Vegrad, Prevent in podobna podjetja. Spomnila je, da v poročilu ni žrtev vojnega nasilja, sporno pa se ji zdi tudi, da se v Sloveniji toliko ukvarjamo z izbrisanimi, družine pa nimajo za osnovno preživetje. Na težave delavcev je opozoril tudi Andrej Magajna (SD).

Poročilo obravnava stanje človekovih pravic za leto 2008
Poročilo, ki je bilo pripravljeno oktobra lani, pregled pa se je začel v začetku lanskega leta, ni ravno aktualno, saj se je na področju človekovih pravic v vmesnem času sprejelo kar nekaj zakonov, v obravnavi pa je tudi nov družinski zakonik. Poročilo predvsem obravnava stanje na področju varovanja človekovih pravic in pravne možnosti tistih, ki menijo, da so jim bile pravice kršene. Med drugim ugotavlja, da je bilo konec leta 2008 neizvršenih devet odločb ustavnega sodišča o oceni ustavnosti zakonov, med sodne zaostanke pa je štelo 274.071 zadev.

"Pomemben napredek vladne politike za krepitev vloge in položaja žensk ter enakosti spolov je bil dosežen na področjih izobraževanja, zaposlenosti, enakega plačila za enako in enakovredno delo, nasilja nad ženskami ter trgovine z ženskami in dekleti," piše v poročilu. Glede odprave neskladja z ustavo za istospolne partnerske (predvsem glede dedovanja) skupnosti pa poročilo pravi, da mora državni zbor ugotovljeno neskladje odpraviti v šestih mesecih po objavi odločbe ustavnega sodišča.

"V ustavi ni določil, ki bi urejala varstvo pripadnikov drugih (razen italijanske in madžarske manjšine ter Romov) etničnih skupin"
Poročilo opozarja tudi, da ustava ne vsebuje posebnih določil, ki bi neposredno urejala posebno varstvo pripadnikov drugih etničnih skupin (v ustavi sta omenjeni madžarska in italijanska narodna skupnost ter Romi), a lahko ti individualne pravice uresničujejo v skladu s 14., 61. in 62. členom Ustave.

Med dosežki in dobrimi praksami poročilo med drugim omenja, da Slovenija zagotavlja predstavnikom italijanske in madžarske narodne skupnosti visoko raven varstva pravic, v zadnjih letih pa je bil "narejen velik napredek pri izboljšanju pravic Romov." Med nacionalnimi prioritetami na področju človekovih pravic pa izpostavlja otrokove pravice, pravice žensk, invalidov ter pripadnikov narodnik in drugih etničnih skupnosti. Vlada se zavzema za sojenje v primernem roku, poskuša razreševati problematiko oseb, ki so bile po osamosvojitvi prenesene iz evidence stalnega prebivalstva Slovenije v evidenco tujcev in izboljšanje pravic istospolnih partnerjev.