Po zadnjem podaljšanju naj bi se nadzor na schengenski meji iztekel 11. novembra, a je Avstrija, ki je v nasprotju s schengensko zakonodajo nadzor na schengenski meji s sosednjimi državami vzpostavila sredi leta 2015 in ga od takrat podaljšuje vsake pol leta, že napovedala vnovično podaljšanje.

Avstrijski notranji minister Herbert Kickl je v sredo napovedal, da bo Dunaj to namero v kratkem sporočil Evropski komisiji.

Stališče Slovenije ostaja nespremenjeno: tak ukrep je neupravičen in nesorazmeren, čemur pritrjujejo tudi statistični podatki, ki ne utemeljujejo nevarnosti sekundarnih migracij z ozemlja Slovenije, še manj pa ogrožanje notranje varnosti Avstrije, poudarjajo na notranjem ministrstvu.

.
Ob Avstriji nadzor na notranjih mejah schengenskega območja sicer izvajajo še Švedska, Danska, Nemčija in Francija ter nečlanica EU-ja Norveška. Države izvajanje nadzora utemeljujejo z varnostnimi razlogi zaradi migrantske krize, ker naj zunanje meje EU-ja oz. schengenskega območja ne bi bile dovolj zavarovane pred nezakonitimi migracijami.

"Izvajanje nadzora na meji je nujno potrebno za varnost Avstrijcev"
To je v utemeljitvi podaljšanja nadzora na avstrijski meji s Slovenijo in Madžarsko v sredo v parlamentu na Dunaju dejal tudi Kickl, ki prihaja iz vrst desnih avstrijskih svobodnjakov (FPÖ).

Tudi avstrijski kancler Sebastian Kurz je v odzivu na slovenske kritike, da je nadzor neutemeljen, julija v Bruslju dejal, da je ta potreben, saj je Evropa brez notranjih meja mogoča le, če bodo države zagotovile delujoče zunanje meje.

Evropska komisija je sicer septembra za krepitev zunanje evropske meje predlagala vzpostavitev nove stalne enote 10.000 varuhov meje z izvršnimi oblastmi do leta 2020.