3. maj je svetovni dan svobode tiska. Foto: RTV SLO
3. maj je svetovni dan svobode tiska. Foto: RTV SLO

Ena izmed pomembnih nalog medijev je, da pomagajo razumeti svet, v katerem živimo. To lahko počnejo, če so neodvisni in svobodni, ne pa da so glasilo kakršnih koli interesov.

Sonja Merljak Zdovc za MMC.

Bolj kot njihova morebitna nesvoboda me trenutno motita vse bolj pretirana senzacionalističnost in populizem (ki se vse pogosteje pojavljata tudi v resnih medijih), ki po mojem mnenju lahko enako ali pa še bolj škodita bralcem, gledalcem ali poslušalcem. Res pa je, da tudi to lahko interpretiramo kot znak nesvobode medijev, ki so ujeti v komercialne interese lastnikov.

Sonja Merljak Zdovc opisuje svobodo današnje medijske krajine.
Slovenija se je leta 2008 uvrstila med države s svobodnimi mediji, in sicer na 46. mesto, ki si ga z oceno 24 deli s Španijo, Poljsko in Granado. V lanskem poročilu, ki pokriva leto 2007, je bila uvrščena na 46. mesto z oceno 23, leta 2006 pa je bila na 39. mestu z oceno 21.

Vir: Poročilo ameriške organizacije Freedom House z dne, 1. maja 2009; STA
Na splošno največ medijske svobode na svetu uživa Zahodna Evropa, na vrhu seznama pa so Islandija, Finska in Norveška. ZDA so z oceno 18 na 24. mestu skupaj s Češko in z Litvo.

V skupino držav s svobodnimi mediji se je uvrstilo 71 od 195 raziskovanih držav (36 odstotkov).

Vir: Poročilo ameriške organizacije Freedom House z dne, 1. maja 2009; STA
Medijska svoboda je najbolj nazadovala v srednji in vzhodni Evropi. Poleg držav, kot sta Rusija in Belorusija, v to skupino sodijo tudi Hrvaška in Bolgarija, kjer so bili novinarji žrtve umorov, ter Bosna in Hercegovina, kjer so žrtve napadov.

Med državami z delno svobodo tiska se je zaradi vpletanja sodišč v svobodo medijev in tudi vmešavanja premierja Silvia Berlusconija tokrat znašla tudi Italija. V skupino držav z delno svobodnimi mediji se je uvrstilo 61 od 195 raziskovanih držav (31 odstotkov).

Vir: Poročilo ameriške organizacije Freedom House z dne, 1. maja 2009; STA
Med državami z nesvobodnimi mediji so Kitajska, Rusija, Vietnam, Belorusija, Kuba, Eritreja, Iran, Libija, Mjanmar, Severna Koreja, Uzbekistan, Turkmenistan in druge podobne.

V skupino držav z nesvobodnimi mediji se je uvrstilo 64 od 195 raziskovanih držav (33 odstotkov).

Vir: Poročilo ameriške organizacije Freedom House z dne, 1. maj 2009; STA

Novinarski poklic se danes vse bolj bori za preživetje zaradi pritiskov vlad, drugih vplivnih akterjev in svetovne finančne krize.

Izvršna direktorica Freedom Housa Jennifer Windsor

MMC se je o trnovi poti, ki so jo prehodili mediji, da bi si priborili neodvisnost, ob 3. maju, svetovnem dnevu tiska, pogovarjal s strokovnjakinjo za zgodovino novinarstva Sonjo Merljak Zdovc. Povprašali smo jo tako o razvoju svobode medijev po svetu kot tudi na območju današnje Slovenije.

V okvirčkih, priloženih ob strani, si lahko preberete tudi povzetke raziskave o stanju svobode medijev v letu 2008, ki jo je pripravila ameriška organizacija Freedom House.

Prva se je z neodvisnim tiskom pohvalila Velika Britanija
"Prvi zakon na svetu, ki je zagotavljal svobodo tiska, so sprejeli že leta 1766 na Švedskem. Kljub temu se je koncept neodvisnega tiska v Evropi večinoma pojavil šele sredi 19. stoletja. Do takrat so vsi časopisi objavljali bolj ali manj uradne informacije. Princip svobodnega tiska – vsaj v mirnem obdobju – kot ga poznamo danes, ko novinarji pokrivajo vse pomembne domače in svetovne dogodke, se je namreč začel uveljavljati šele na začetku 19. stoletja v posameznih državah," je pojasnila naša sogovornica.

V prvi polovici 19. stoletja se je lahko po njenih besedah z neodvisnim tiskom pohvalila samo Velika Britanija, večina Evrope pa ji je pri tem sledila šele na koncu stoletja. In zakaj je prednjačilo prav Združeno kraljestvo? Merljak Zdovčeva pravi, da zaradi družbenopolitičnega razvoja, ki je tisku omogočil, da je že konec 18. stoletja začel objavljati notranjepolitične informacije, ki so bile prej cenzurirane. Leta 1771 so britanski časopisi tako lahko začeli objavljati poročila iz parlamenta, kar so prej lahko počeli le nezakonito.

Monarhi budno nadzirali tisk
"Drugod po Evropi je bilo za svobodo tiska večino časa manj možnosti, predvsem zaradi strahu oblastnikov pred vstajami narodov. Evropski monarhi so tisk budno nadzirali, zato je bilo za takratne časopise značilno, da so prinašali malo notranjepolitičnih prispevkov. Obenem je bil to čas razdrobljenih evropskih državic, zato bralcev v teh deželah notranjepolitične informacije niso posebej zanimale," navaja strokovnjakinja za zgodovino medijev.

Preberite tudi odzive ob dnevu svobode tiska:
Deževanje opozoril, vezanih na medije

V Španiji, na Portugalskem in v Rusiji je cenzura – razen v kratkih obdobjih popuščanja pritiska na časopise – po besedah Merljak Zdovčeve še celotno 19. stoletje onemogočala razvoj neodvisnih časopisov. "V Rusiji je bilo na primer tako obdobje otoplitve v času Aleksandra II. (1855–65), ko so se začeli pojavljati številni novi časopisi. A ker je svoboda tiska omogočila izražanje radikalnih idej, je car kmalu znova omejil izdajanje časopisov. Ruski časopisi so se morali osredotočiti na literarne prispevke in ne na novinarske;

stroga cenzura se je ohranila do leta 1917, ko je prišlo do revolucije."

Celotno lestvico držav, ki jih je pod drobnogled vzel Freedom House, si lahko ogledate tukaj.

Prvi svobodni časnik na Slovenskem Kmetijske in rokodelske novice
Tudi na Slovenskem borcem za svobodo tiska oz. medijev ni bilo postlano z rožicami. Do leta 1848 je namreč, tako MMC-jeva sogovornica, tako kot drugod v Avstriji vladala cenzura. Z njo je za kratek čas pometla marčna revolucija oziroma pomlad narodov, ki je uvedla svobodo tiska, govora in zborovanja, a so pozneje avtonomijo tiska spet čakali slabi časi. "Če cenzuro povežemo predvsem s prepovedjo političnega informiranja bralcev, lahko rečemo, da so prvi svobodni časnik v slovenščini Kmetijske in rokodelske novice, saj so te kot prve začele politično vplivati na slovensko javnost, čeprav so bile zasnovane kot strokovni list," poudarja avtorica učbenika o zgodovini novinarstva.

Na vprašanje, kateri dogodki so bili torej za slovenski narod najpomembnejši, da se je uveljavil svobodni tisk, je odgovorila, da jih je bilo več in jih je težko na kratko strniti, ker so "povezani s specifičnimi zgodovinskimi obdobji in bi morala vsakega izmed njih posebej postaviti v kontekst". Za tak odgovor je Merljak Zdovčeva navedla tudi primer: "Kratko obdobje svobode tiska leta 1848 je bilo povezano s pomladjo narodov. Toda temu je obdobju je sledil Bachov absolutizem, ki je odpravil tiskovno svobodo."

Nesvoboda se je do konca 80. let kazala s (samo)cenzuro
Seveda je – še posebej v duhu današnjih kritik omejevanja svobode medijev – treba pojasniti, kako se je na Slovenskem sploh kazala nesvoboda. Poznavalka zgodovine novinarstva pravi, da navadno kar s cenzuro, pri čemer je izpostavila čas Avstrije; v dvajsetem stoletju, predvsem po drugi svetovni vojni, pa nesvobode ni zaznamovala le cenzura, ki je bila stalnica do konca osemdesetih let, "ampak še bolj samocenzura, ki je novinarjem pogosto onemogočala, da bi pisali, kot so želeli".

Pogovor pa ni mogel mimo presoje stopnje avtonomije v današnji medijski krajini. So po mnenju sogovornice, ki je tudi novinarka, slovenski mediji dovolj svobodni? "Sama o tem iz osebne izkušnje ne morem govoriti, ker nisem doživela nikakršnih pritiskov, zato lahko kvečjemu povzamem opozorila drugih: kršitve naj bi bile predvsem v ekonomskih in v zadnjih letih ponovno tudi političnih pritiskih na novinarje," je dejala.

Bolj kot morebitna nesvoboda moti senzacionalizem


Sogovornica je sklenila z naslednjimi besedami: "Načeloma pa mislim, da slovenski novinarji dobro opravljajo svoje delo. Bolj kot njihova morebitna nesvoboda me trenutno motita vse bolj pretirana senzacionalističnost in populizem (ki se vse pogosteje pojavljata tudi v resnih medijih), ki po mojem mnenju lahko enako ali pa še bolj škodita bralcem, gledalcem ali poslušalcem. Res pa je, da tudi to lahko interpretiramo kot znak nesvobode medijev, ki so ujeti v komercialne interese lastnikov."

Marjetka Nared
marjetka.nared@rtvslo.si

Ena izmed pomembnih nalog medijev je, da pomagajo razumeti svet, v katerem živimo. To lahko počnejo, če so neodvisni in svobodni, ne pa da so glasilo kakršnih koli interesov.

Sonja Merljak Zdovc za MMC.

Bolj kot njihova morebitna nesvoboda me trenutno motita vse bolj pretirana senzacionalističnost in populizem (ki se vse pogosteje pojavljata tudi v resnih medijih), ki po mojem mnenju lahko enako ali pa še bolj škodita bralcem, gledalcem ali poslušalcem. Res pa je, da tudi to lahko interpretiramo kot znak nesvobode medijev, ki so ujeti v komercialne interese lastnikov.

Sonja Merljak Zdovc opisuje svobodo današnje medijske krajine.
Slovenija se je leta 2008 uvrstila med države s svobodnimi mediji, in sicer na 46. mesto, ki si ga z oceno 24 deli s Španijo, Poljsko in Granado. V lanskem poročilu, ki pokriva leto 2007, je bila uvrščena na 46. mesto z oceno 23, leta 2006 pa je bila na 39. mestu z oceno 21.

Vir: Poročilo ameriške organizacije Freedom House z dne, 1. maja 2009; STA
Na splošno največ medijske svobode na svetu uživa Zahodna Evropa, na vrhu seznama pa so Islandija, Finska in Norveška. ZDA so z oceno 18 na 24. mestu skupaj s Češko in z Litvo.

V skupino držav s svobodnimi mediji se je uvrstilo 71 od 195 raziskovanih držav (36 odstotkov).

Vir: Poročilo ameriške organizacije Freedom House z dne, 1. maja 2009; STA
Medijska svoboda je najbolj nazadovala v srednji in vzhodni Evropi. Poleg držav, kot sta Rusija in Belorusija, v to skupino sodijo tudi Hrvaška in Bolgarija, kjer so bili novinarji žrtve umorov, ter Bosna in Hercegovina, kjer so žrtve napadov.

Med državami z delno svobodo tiska se je zaradi vpletanja sodišč v svobodo medijev in tudi vmešavanja premierja Silvia Berlusconija tokrat znašla tudi Italija. V skupino držav z delno svobodnimi mediji se je uvrstilo 61 od 195 raziskovanih držav (31 odstotkov).

Vir: Poročilo ameriške organizacije Freedom House z dne, 1. maja 2009; STA
Med državami z nesvobodnimi mediji so Kitajska, Rusija, Vietnam, Belorusija, Kuba, Eritreja, Iran, Libija, Mjanmar, Severna Koreja, Uzbekistan, Turkmenistan in druge podobne.

V skupino držav z nesvobodnimi mediji se je uvrstilo 64 od 195 raziskovanih držav (33 odstotkov).

Vir: Poročilo ameriške organizacije Freedom House z dne, 1. maj 2009; STA

Novinarski poklic se danes vse bolj bori za preživetje zaradi pritiskov vlad, drugih vplivnih akterjev in svetovne finančne krize.

Izvršna direktorica Freedom Housa Jennifer Windsor