Predsednik odbora Peter Vilfan (ZaAB) je po za javnost zaprti seji pojasnil, da so člani obeh odborov namero vlade podprli praktično soglasno. "V bistvu gre za to, da Slovenija konča misijo v Afganistanu s tem, da sodeluje še v tej zadnji fazi," je povedal Vilfan.

Razprava je bila po njegovih besedah "dokaj mirna". Proti udeležbi je bil po Vilfanovih besedah le član Združene levice. Vilfan je opozoril na podatke, da se zdaj šola več milijonov afganistanskih otrok, medtem ko je bila prej ta številka minimalna. "V šole hodi tudi več kot dva milijona deklet, ženske lahko sodelujejo tudi v policijskih, vojaških in drugih enotah in sploh v javnem življenju," je še dodal Vilfan.

Namera vlade, ki je bila sprejeta 22. oktobra, govori, da bi Slovenija v novi misiji, ki se bo začela z novim letom, takoj po koncu zdajšnje misije sil Isafa, sodelovala z do 10 pripadniki. Tudi zaradi usklajevanja na ravni Nata glede nalog odločitev še ni dokončna, bi pa, so nakazali na obrambnem ministrstvu, sodelovali le pripadniki Slovenske vojske in na začetku tudi nekaj manj od "dovoljenih" deset.

Slovenija v Afganistanu že od začetka
Misijo bosta s 1. januarjem prevzela dva slovenska pripadnika, ki sta trenutno že v Kabulu in bosta 31. decembra s preostalimi zavezniki simbolno končala misijo Trajnostna svoboda, ki se je začela po padcu talibanskega režima konec leta 2001. Slovenija je v tej misiji sodelovala od leta 2004, skupno pa je v silah Isaf, ki so na vrhuncu štele okoli 140.000 mož, večinoma Američanov, sodelovalo več kot 50 držav.

Misija Odločna podpora v nasprotju z zdajšnjo misijo sil Isafa ne bo bojna. To pomeni, da vojaki oz. strokovnjaki, ki bodo sodelovali pri urjenju in usposabljanju afganistanskih vojakov, ne bodo sodelovali neposredno v njihovih bojnih operacijah. Da slovenski vojaki ne bodo sodelovali v bojnih operacijah, je zagotovil tudi Vilfan.