V prvem krogu je Beti Hohler dobila 56 glasov, v drugem pa 62, vendar je bilo za izvolitev potrebnih 78 glasov. Tretji krog volitev bo na sedežu ZN-a v New Yorku potekal popoldne po srednjeevropskem času.

Mednarodno kazensko sodišče (ICC) ima 18 sodnikov z devetletnim mandatom. Vsaka država ima lahko na ICC-ju le enega sodnika ali sodnico. Skupščina držav pogodbenic Rimskega statuta vsaka tri leta voli po šest sodnikov. Kandidatov za šest prostih mest je tokrat 13, v prvem krogu je bil izvoljen kandidat Mongolije, v drugem pa kandidatka Romunije.

Za izvolitev je treba izpolniti številna poklicna in osebnostna merila, kandidati pa so razvrščeni na dva seznama. Seznam A sestavljajo kandidati strokovnjaki za kazensko pravo, med katerimi je tudi Beti Hohler, seznam B pa strokovnjaki z različnih področij mednarodnega prava.

Po zapletenih kriterijih mora biti izvoljen najmanj en kandidat s seznama B, najmanj dva kandidata iz vzhodnoevropske in azijske skupine sistema ZN-a, predstavniki držav, ki glasujejo, pa morajo izvoliti najmanj tri moške. Moških kandidatov je osem, kandidatk pa pet.

Iz vzhodnoevropske skupine v igri za en sodniški položaj tako ostajajo Beti Hohler, kandidatka iz Severne Makedonije in kandidata iz Češke ter Estonije. Slovenka je v drugem krogu prejela največ glasov od kandidatov iz njene skupine.

Strokovnjakinjo za mednarodno kazensko pravo predlagal Pahor

Beti Hohler je uveljavljena strokovnjakinja za mednarodno kazensko pravo z dolgoletnimi izkušnjami v mednarodnem kazenskem pravosodju in na ICC-ju, na katerem je od leta 2015 tožilka. Na ICC-ju je tudi članica prizivnega odbora.

Sorodna novica Pahor za kandidatko za sodnico v Haagu predlaga Beti Hohler

Poleg tega je direktorica usposabljanja na Inštitutu za mednarodno pravno in odvetniško usposabljanje v Haagu in pridružena urednica oxfordskih poročil o mednarodnem pravu na domačih sodiščih. Je ena od avtoric vodilnega komentarja Rimskega statuta v angleškem jeziku ter redno usposablja sodnike in odvetnike na področju mednarodnega kazenskega prava in odvetništva.

Je avtorica številnih publikacij o mednarodnem kazenskem pravu in človekovih pravicah ter ima več kot desetletje delovnih izkušenj v večnacionalnih in večetničnih delovnih okoljih s kolegi iz različnih pravnih tradicij in okolij. Kot kandidatko za sodnico na ICC-ju, kjer Slovenija doslej še ni imela sodnika ali sodnice, jo je leta 2022 predlagal takratni predsednik Borut Pahor, nakar jo je brez težav podprl tudi državni zbor.

Mednarodno kazensko sodišče začelo delati 2002

ICC je prvo stalno mednarodno kazensko sodišče univerzalnega značaja za pregon storilcev najhujših zločinov, kot so genocid in zločini proti človečnosti, če jih države pogodbenice ne zmorejo ali nočejo sodno preganjati.

Preganjajo lahko le zločine v državah članicah ter zločine v državah nečlanicah, ki privolijo v jurisdikcijo, in državah nečlanicah, potem ko ICC dobi jurisdikcijo od Varnostnega sveta ZN-a.
Sodišče je začelo delovati 1. julija 2002, ko je Rimski statut ratificiralo 66 od 139 držav podpisnic. Statut je doslej ratificiralo 123 držav. Med njimi je tudi Slovenija, ki je k statutu pristopila 22. novembra 2001. Največje države, kot so ZDA, Rusija in Kitajska, niso članice.