Vodja direktorata za infrastrukturo in nekdanji član uprave Darsa Boštjan Rigler je na okrogli mizi 11. slovenskega kongresa o cestah in prometu v Portorožu povedal, da na ministrstvu za infrastrukturo in prostor tehtajo zamisel, da bi obstoječe avtocestno omrežje predali v upravljanje.

S predajo upravljanja zasebnemu koncesionarju naj bi dobili dodaten denar za gradnjo novih avtocestnih odsekov in se izognili temu, da bi država morala prevzeti tveganje za poroštva, ki jih je dala za najem posojil Darsa.

Vendar je do konkretnih korakov po Riglerjevih besedah še daleč. Na infrastrukturnem ministrstvu pa "preigravajo vse možnosti, kako priti do dodatnih virov in obvarovati državo pritiska poroštva".

Zadržanost do avtocestnega javno-zasebnega partnerstva
Tine Svoljšak iz Darsa je povedal, da je Dars dolgoročno finančno vzdržen in ima denarni tok. Študije javno-zasebnega partnerstva na avtocestah pa kažejo, da to v vseh primerih ni bilo uspešno. Prodajati Dars bi po njegovem mnenju pomenilo, da država proda nacionalno naložbo na geostrateški legi oziroma "kuro, ki nese jajca".

Po mnenju direktorja Direkcije za ceste Gregorja Ficka pa bi Slovenija lahko koncesionarju predala samo posamezne odseke avtocestnega sistema, ne pa celotne mreže. Manjkajoče odseke bi tako lahko zgradili z upravljavsko koncesijo, s čimer bi se izognili predaji obstoječega avtocestnega sistema koncesionarju.

Po Fickovem mnenju pa v Sloveniji tudi ni strokovnjakov, ki bi bili sposobni pripraviti vso potrebno dokumentacijo za uspešno oddajo prometnic v koncesijo. Šlo naj bi za kompleksno nalogo, pri kateri lahko sledi obraten učinek.

Koncesionar ima nadzor nad turizmom
Glede koncesije za obstoječe avtoceste je bil v dvomih tudi predsednik hrvaškega društva za ceste Via vita Željko Vivoda. Obenem je opozoril, da gre pri tem tudi za politično vprašanje, saj ima upravljavec nadzor nad turizmom in širšim gospodarstvom.

Država bo težko financirala javno infrastrukturo
V financiranje javne infrastrukture z izključno državnim denarjem v prihodnosti po mnenju Bogdana Zgonca s fakultete za gradbeništvo in geodezijo ne gre več verjeti.

Obenem pa bi bilo po njegovem nerealno pričakovati, da bi zasebni kapital lahko gradil projekte v celoti. Zasebni kapital bi bil po njegovem mnenju lahko le eden izmed elementov finančne konstrukcije poleg države, Evropske investicijske banke ali drugih virov.

Gradnjo infrastrukturnih projektov pa pri nas zavira tudi prezapletena zakonodaja. Po njegovih besedah bo v prihodnje treba pozabiti na "megalomanske projekte". "Skušajmo biti realni in pripravljajmo dokumentacijo po korakih," je svetoval.