Vlada bo namreč v parlament poslala nova dopolnila k zakonu o policiji, ki določa pogoje za delovanje nacionalnega preiskovalnega urada za preiskovanje najtežjih oblik gospodarskega kriminala in korupcije, je za Radio Slovenija poročal novinar Robert Škrjanc.

Model sloni na finskem nacionalnem preiskovalnem uradu
Ministrstvo za notranje zadeve je projekt za vzpostavitev takega urada oz. slovenskega FBI-a začelo na začetku letošnjega leta, ker je menilo, da obstoječa organizacija in usposobljenost organov odkrivanja in pregona nista dovolj ustrezni in strokovni, da bi lahko dosegli tajnostni preboj.

Projekt predvideva vzpostavitev konceptualnih sprememb organizacije in dela kriminalistične policije tako na državni kot na regionalni ravni, sloni pa na opravljenih analizah oz. na finskem modelu nacionalnega preiskovalnega urada, ki so ga po besedah notranje ministrice Katarine Kresal nadgradili z večdisciplinarnim pristopom.

"Ključno izhodišče - ne sme se ogroziti dobrih praks"
Kot je še dodala ministica, je, ko se govori o spremembah, ključno izhodišče, da se ne ogrozi dobrih praks, ki že obstajajo; da se ne ohromi tekočih preiskav in delovanj kriminalistične policije in da se ne poruši enovitosti slovenske policije.

Kresalova pojasnjuje, da sta v dopolnilih, ki zdaj romajo v DZ, poudarjena operativna avtonomija urada in specifičen položaj zaposlenih v njem.

V uradu zaposlenih do 80 preiskovalcev
O načrtu, da bo v uradu zaposlenih od 70 do 80 preiskovalcev, je dejala, da jih bodo najprej poiskali znotraj obstoječih segmentov policije; prihodnje leto, ko naj bi dopolnitve začele veljati, pa tudi s pomočjo javnih razpisov.