Program mednarodne primerjave dosežkov učencev in učenk PISA (Programme for International Student Assessment) koordinira Organizacija za ekonomsko sodelovanje in razvoj (OECD), ki vsake tri leta zbira mednarodno primerjalne podatke o znanju in spretnostih v bralni, matematični in naravoslovni pismenosti 15-letnih učencev in učenk.

V raziskavi PISA 2018 je sodeloval 6401 dijak, glede na prvi krog raziskave (ta je bil leta 2006), pa je bralna pismenost 15-letnikov v Sloveniji enaka, matematična pismenost je izboljšana, naravoslovna pismenost pa je nekoliko nižja.

Podatki tako potrjujejo visoko matematično pismenost slovenskih 15-letnikov, ki je bila v vseh dosedanjih krogih nad povprečjem držav OECD-ja, v primerjavi s podatki iz leta 2015 pa ostaja stabilna. Primerjave s predhodnimi raziskavami pri naravoslovni pismenosti kažejo na rahlo negativen trend, pri bralni pismenosti pa so rezultati občutno boljši kot v letih 2009 in 2012, toda malo slabši kot leta 2015. A na vseh treh področjih so rezultati nad povprečjem OECD-ja.

Pikalo: Podatki kažejo trende, na katere je treba biti pozoren

Dobri rezultati so odraz predvsem dobrega dela učenk in učencev, učiteljic in učiteljev ter ravnateljic in ravnateljev, pa tudi staršev, je na novinarski konferenci poudaril minister Jernej Pikalo in se jim zahvalil za sodelovanje. Ob tem je opomnil, da so rezultati stabilni in nadpovprečni, kažejo pa tudi na trende, na katere moramo biti v Sloveniji v prihodnje pozorni.

Podrobnejše analize sprememb pri bralni in naravoslovni pismenosti kažejo na pomembne razlike med tema dvema področjema. Znižanje povprečnega dosežka pri bralni pismenosti je rezultat znižanja dosežkov na vseh ravneh mednarodne lestvice, največ pa na srednjem delu lestvice. Posledično je leta 2018 glede na leto 2015 tudi nekoliko večji odstotek učencev in učenk, ki ne dosegajo temeljne ravni te pismenosti. Odstotek učencev in učenk z nizkimi dosežki je bil leta 2015 15 odstotkov, leta 2018 pa je 18 odstotkov. S tem Slovenija nekoliko zaostaja za ciljnimi vrednostmi programa Evropske unije Izobraževanje in usposabljanje 2020, ki določajo, da naj bi bil delež učencev z nizkimi dosežki manjši od 15 odstotkov. Kljub temu pa Slovenija primerjalno z drugimi državami članicami EU-ja ostaja uspešnejša pri doseganju teh ciljev.

Analize za naravoslovno pismenost kažejo, da je znižanje povprečnega dosežka rezultat znižanja predvsem dosežkov najuspešnejših učencev in učenk. Odstotek najuspešnejših učencev in učenk (tistih, katerih rezultati dosegajo 5. ali 6. raven mednarodne lestvice) je bil leta 2015 enak, 11 odstotkov, leta 2018 pa 7 odstotkov.

Mladi podpovprečno berejo

Leta 2018 je raziskava s pomočjo anketnega vprašalnika za učence zbirala tudi podatke s področja njihove blaginje, torej dobrega počutja, zadovoljstva z življenjem, motiviranosti in podobno. Že predhodni krogi raziskave PISA in drugih raziskav so pokazali, da slovenski učenci v primerjavi z vrstniki po svetu izražajo nižjo motiviranost. Leta 2018 zadovoljstvo mladih v branju glede na podatke iz leta 2009 ostaja podpovprečno. Pri tem se je zvišal delež deklet, ki odgovarjajo, da berejo le, če morajo.

Raziskava hkrati pokaže, da je uživanje v branju pomemben dejavnik uspešnosti branja, še posebno za učence iz šibkejšega socialno-ekonomskega in kulturnega okolja; v Sloveniji učenci, ki so kljub šibkejšemu okolju pri branju uspešni, izražajo pomembno višji užitek oziroma zadovoljstvo v branju od drugih. V ozadju pa iz raziskave prepoznamo, da ima na uživanje v branju pomemben učinek zaznava navdušenja učitelja slovenščine pri poučevanju.

Stopnja medvrstniškega nasilja nižja od povprečja, a tudi občutkov sprejetosti ni

Podatki kažejo na nizko raven izražanja pozitivnih čustev (veselja, sreče in radosti) slovenskih 15-letnikov. Stopnja medvrstniškega nasilja je glede na odgovore 15-letnikov sicer pod povprečjem OECD-ja, vendar pa je podpovprečno tudi izražanje občutka pripadnosti oziroma sprejetosti v šoli.

Raziskava je pokazala, da so učenci še bolj 'povezani' na spletu – več kot tri ure dnevno, kar je porast za eno uro od leta 2012. Digitalni svet postaja pomemben dejavnik oblikovanja njihove realnosti; hkrati pa jih manj kot desetina zmore ločiti med dejstvi in mnenji, če so ta navedena v zapletenih ali abstraktnih trditvah.

Prve rezultate raziskave bomo na ministrstvu za izobraževanje, znanost in šport poglobljeno analizirali, je še opozoril Pikalo in dodal, da bodo analizi sledili strokovni posveti, tem pa ukrepi. Proces izboljšanja kakovosti ne sme biti neposredno usmerjen v to, da bi bili boljši na mednarodnih lestvicah, ampak mora biti osredotočen na boljše izvajanje pouka ter doseganje trajnostnega znanja, kar bo zagotovo vodilo do še boljših rezultatov o dosežkih slovenskih učenk in učencev na mednarodnih lestvicah, meni.