Če bi bile parlamentarne volitve na nedeljo, ko so vprašani izpolnjevali anketo, bi jih 14,2 odstotka najverjetneje glasovalo za SDS, 11,4 odstotka za Gibanje Svoboda, pet odstotkov vprašanih za Levico, 4,4 odstotka za SD in 3,6 odstotka za NSi. Da bi volili drugo stranko, je odgovorilo 5,6 odstotka vprašanih.

Največja volilna baza glede na anketo ostajajo neopredeljeni. Da ne vedo, koga bi volili, jih je odgovorilo 36,6 odstotka, na volitve pa sploh ne bi šlo 14,9 odstotka vprašanih. Ti dve skupini vprašanih sta tudi ob vprašanju, katera stranka jim je "vsaj nekoliko bližja kot druge", največkrat odgovorili z ne vem (61,4 odstotka), sledijo pa SD (8,3 odstotka), Gibanje Svoboda (6,3 odstotka) in SDS (5,3 odstotka).

Na lestvici od 0 do 10, pri čemer 0 pomeni politično levico, 10 pa politično desnico, so se vprašani v povprečju ocenili s 4,79, torej nekoliko bolj levo kot desno.

Največ vprašanih meni, da potrebujemo močnega voditelja, ko demokracija ne deluje

Največ ljudi politika osebno nekoliko zanima (31,5 odstotka) in le malo (31,4 odstotka). Čisto nič politika ne zanima 17,2 odstotka vprašanih, kar precej jih zanima 14,9 odstotka, zelo pa le 3,5 odstotka vprašanih.

Na vprašanje, v kolikšni meri jim politični sistem v Sloveniji omogoča, da vplivajo na politiko, je največ vprašanih odgovorilo z zelo malo (40,3 odstotka), sploh nič pa 31,9 odstotka. Da imajo zelo malo vpliva na to, kar počne vlada, meni 36,5 odstotka vprašanih, da nimajo sploh nič vpliva, pa jih meni 32,5 odstotka.

Največ vprašanih (44,1 odstotka) meni, da potrebujemo močnega voditelja, ko demokracija ne deluje, 33,2 odstotka vprašanih pa meni, da je demokracija najboljša tudi takrat, ko stvari ne delujejo.

Na lestvici od 0 do 10, pri čemer 0 pomeni izredno nezadovoljen in 10 izredno zadovoljen, so vprašani zadovoljstvu z delovanjem demokracije v Sloveniji namenili povprečno oceno 4,38.