Argumente proti zakonu o malem delu so novinarjem v imenu stranke SLS predstavili poslanec Franc Pukšič, predsednik Zveze upokojencev pri SLS-u Anton Bogataj in predsednica Sveta Nove generacije Vanja Gruden.

Pukšič: Če zakon pade, naj pade tudi minister
"Prvič bomo šli na referendum vsi skupaj: dedek z nizko pokojnino, hči, ki je brezposelna in študent, ki živi doma, ker si stroškov ne more plačevati," je uvodoma pojasnil Franc Pukšič in dodal: "To je neumnost, ki je svet še ni videl." Pukšič je prepričan, da je redna zaposlitev tista, ki je potrebna za zdravo gospodarstvo, pomembna so tudi priložnostna dela, "vendar ne v takšni obliki".

"Zakon posega v obnašanje trga dela," je prepričan, saj kot je pojasnil poslanec, bo delodajalec nekoga, ki je zaposlen za določen čas, raje zaposlil kot malega delavca, ta pa bo potem "nosil napotnice od doma - od stare mame, študenta, dijaka". Poleg tega zakon po Pukšičevih besedah nima podpore v strokovni javnosti.

"Reforme morajo biti, vendar takšne, ki bodo zagotovile trdnost in družbeni razvoj in ne bodo ogrozile ljudi," meni Pukšič, ki še opozarja, da je narobe to, da vlada vsako leto podaljšuje koncesije 48 študentskim servisom, njihovo delo bi morali namreč prevzeti zavodi za zaposlovanje.

"Upam, da bo vlada prevzela odgovornost. Če minister stoji za zakonom, mora, če zakon pade, pasti tudi on," je dodal.

Bogataj: Želimo si malo miru, čistega zraka in ukvarjanja z vnuki
V imenu upokojencev stranke SLS je spregovoril Anton Bogataj, ki je povedal, da si upokojenci želijo, da se ustanovijo nova delovna mesta, vendar v obliki "pravega dela". Poudaril je, da je v Sloveniji okoli 584.000 upokojencev, število delovnega prebivalstva pa se niža. "Zato smo kritični in energično pozivamo k novim delovnim mestom," se je zavzel.

"Ali ni vlada izrabila upokojencev, da si pridobi njihovo podporo," se vprašuje Bogataj. Prepričan je, da si upokojenci ne želijo dodatnega dela, ampak "malo miru, čistega zraka in ukvarjanja z vnuki". Ob tem dodaja, da tisti upokojenci, ki želijo delati, predvsem gre po njegovem mnenju za intelektualne storitve, lahko delajo "na primer preko avtorskih pogodb".

Grudnova: Kako naj študent preživi?
Da so potrebne spremembe, je v imenu mladih iz SLS-a povedala tudi Vanja Gruden. "Študent mora imeti možnost preživetja," je poudarila in pojasnila, da sicer drži, da je prva naloga študenta ta, da študira, vendar stroški njegovega bivanja po izračunih vlade znašajo okoli 562 evrov, medtem ko po zakonu o malem delu študent lahko zasluži le 240 evrov. "Kje bo dobil ostanek denarja," sprašuje Grudnova in dodaja, da je kar 36 odstotkov študentov v takem položaju.

Grudnova je izpostavila tudi problem konkurenčnosti študentov na trgu, saj se bodo študentom na trgu dela priključili še brezposelni, upokojenci in tujci. "Študenti imajo veliko študijskih obveznosti in niso ves čas na voljo," je pojasnila.

Dotaknila se je še določbe o upoštevanju pokojninske dobe, ki je eden od glavnih argumentov zagovornikov zakona o malem delu. "Študent povprečno naredi 288 ur, torej se v pokojninsko delovno dobo šteje 192 ur, kar znaša okoli 24 dni na letni ravni," je pojasnila Grudnova. V stranki se ob tem sprašujejo, koliko let bo moral delati mali delavec, da se bo lahko upokojil.