Potem ko so socialni partnerji – predstavniki vlade, sindikatov in delodajalcev – prejšnji teden uspešno končali pogajanja o prenovi pokojninskega sistema, so ta teden noveli zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju dodali še dogovor med socialnimi partnerji, ki ureja zadnje podrobnosti. Kot je v izjavi po koncu seje dejal minister za delo Luka Mesec, je bilo ta dogovor naporneje uskladiti, kot so pričakovali. Predstavniki sindikatov in delodajalcev so namreč po štiriurnem usklajevanju 12 točk dogovora dejali, da za potrditev potrebujejo mandate svojih upravnih organov oz. predsedstev.

Kot je dejal Mesec, so zato podpis dogovora, ki je bil sprva predviden že danes, zamaknili, socialni partnerji pa imajo do srede čas, da ga obravnavajo na svojih organih. Podpis dogovora o pokojninski reformi je tako po napovedih Mesca pričakovan v sredo med 10.30 in 11. uro. Če se bo to uresničilo, bo takrat stekla tudi javna razprava, predstavniki vseh treh strani pa bodo vse rešitve predstavili tudi na novinarski konferenci.

Mesec sicer ni razkril, kaj je bila vsebina omenjenih 12 točk, ki so jih usklajevali na tokratni seji. "Če bo soglasje, se bomo pogovarjali predvsem o tistih točkah, kjer smo dosegli soglasje, ne pa o tistih točkah, kjer soglasja nismo dosegli – to je konec koncev tudi cilj socialnega dialoga," je dejal. Poudaril je, da je treba za prenovo tako obsežnega sistema, kot je pokojninski, iskati najširše družbeno soglasje. "Zato sem kot minister vztrajal pri tem, da je treba narediti vse in izčrpati vse možnosti kompromisa, da dobimo soglasje obeh strani, tako sindikalne kot delodajalske," je dejal.

Mesec: Od mize smo vsi odšli z malo stisnjenimi zobmi

Mesec je ob tem poudaril, da je zdaj iskanje kompromisov med socialnimi partnerji izčrpano. "Ampak saj veste, kako je – ko je kompromis tako velik in težek, kot je bil ta, takrat nobena od treh strani ne gre popolnoma zadovoljna od mize. Vsi smo odšli z malo stisnjenimi zobmi, smo pa seveda vsak nase prevzeli odgovornost, da zdaj mi na vladni strani, oni pa na svojih organih izpogajano ubranijo," je pojasnil in dodal, da bo razplet znan v sredo.

Po neuradnih informacijah naj bi delodajalsko stran najbolj vznejevoljil del v dogovoru, po katerem bi se morali za določeno obdobje odpovedati dejavnostim, ki so jih že začeli zaradi nezadovoljstva z uvedbo prispevka za dolgotrajno oskrbo. Tem dejavnostim naj bi se odpovedali v zameno za to, ker se ne strinjajo z izenačitvijo prispevnih stopenj za pokojninsko in invalidsko zavarovanje. Za delodajalce namreč znaša 8,85 odstotka, za delavce pa 15,50 odstotka. Na delodajalski strani so ocenili, da prispevek za dolgotrajno oskrbo nikakor ni povezan s pokojninsko reformo. Na Gospodarski zbornici Slovenije (GZS) so vladi pretekli teden tudi znova predlagali zamik uvedbe prispevka za dolgotrajno oskrbo za leto dni, v tem času pa naj bi vlada dorekla, katere storitve se bodo izvajale in kako.

"Kar se tiče tega odprtega vprašanja, ki je bilo v bistvu na neki način vezava prispevnih stopenj na prispevek za dolgotrajno oskrbo, je to umaknjeno z mize, o tem smo danes tudi dosegli dogovor," je v izjavi za javnost pojasnil Mesec. Podrobnosti za zdaj ni želel razkriti, dejal je le, da je zdaj predvideno, da bi se prispevne stopnje lahko spreminjale samo ob soglasju socialnih partnerjev in da ne bi bilo enostranskih posegov.

Po neuradnih informacijah nekateri sindikati dvomijo, da bodo dobili soglasje

Predsednik Združenja delodajalcev Slovenije Marjan Trobiš je po seji novinarjem dejal, da se je pri nekaterih delih dogovora pojavilo "določeno nelagodje na eni in na drugi strani". A hkrati meni, da ga bodo lahko odpravili. Po njegovem pričakovanju bodo dogovor res podpisali v sredo. "Pričakujem, da v sredo ne bomo znova prihajali zaman," je dejal.

Na sindikalni strani pa po seji po neuradnih informacijah nekateri reprezentativni sindikati dvomijo, da bodo njihovi organi dali soglasje k predlogu pokojninske reforme in k besedilu dogovora o usklajenosti predloga. Med drugim so namreč prepričani, da bi morala reforma izenačiti prispevni stopnji za pokojninsko zavarovanje.

Kakšna je vsebina pokojninske novele?

Po neuradnem predlogu pokojninske novele, ki ga je pripravila pogajalska skupina Ekonomsko-socialnega sveta, naj bi se zahtevana upokojitvena starost od leta 2028 postopno podaljševala, tako da bi od leta 2035 naprej za tiste s 40 leti pokojninske dobe brez dokupa znašala 62 let, ne več 60 let kot zdaj. Za tiste z najmanj 15 leti zavarovalne dobe pa bi znašala 67 let, ne več 65 let kot zdaj.

Obdobje za izračun pokojninske osnove naj bi se od leta 2028 podaljševalo, od leta 2035 pa naj bi vključevalo 40 let zavarovanja, pri čemer bi pet najmanj ugodnih let za zavarovanca izločili.

Odmerni odstotek za izračun pokojninske osnove za 40 let pokojninske dobe naj bi se z zdajšnjih 63,5 odstotka od leta 2028 postopno zviševal, od leta 2035 pa znašal 70 odstotkov. Pri usklajevanju pokojnin naj bi medtem vse bolj upoštevali rast cen življenjskih potrebščin in vse manj rast plač. Uvedli pa bi tudi "božičnico", ki naj bi bila prvič izplačana že novembra letos.