Sodstvo in vlada sta se zavezala h konkretnim ukrepom, ki bodo izvedeni v času enega leta po podpisu zaveze - ukrepi so povezani z racionalizacijo sojenja, zakonodajnimi spremembami, zagotavljanjem kadrovskih, prostorskih in drugih materialnih pogojev za poslovanje sodišč.

Posebej pa je določeno tudi, da morajo "predsedniki sodišč ustvarjati kulturo odgovornosti in transparentnosti, ki vzpodbuja odprtost delovanja sodišč javnosti."

Pličanič prepričan, da se bo povrnilo zaupanje državljanov
Z ministrstva za pravosodje so sporočili, da je "sodstvo s podpisom zaveze jasno pokazalo, da razume zahteve državljanov in gospodarstva po učinkovitem sodstvu ter prevzema polno odgovornost za izboljšanje razmer".

Tudi minister Pličanič je vesel, "da sta po večmesečnem dialogu s sodstvom, v katerem je moral biti na trenutke tudi zelo oster, zdaj tako sodna kot izvršilna veja oblasti sprejeli jasno zavezo, kakšni so cilji in kako priti do teh ciljev", dodajajo na ministrstvu.

Pličanič pa je povedal, da je prepričan, da bosta vrhovno sodišče in ministrstvo državljanom dokazala, da je pravosodju spet mogoče zaupati.
Javnost bo lahko preverila sama
Besedilo zaveze ugotavlja trenutno stanje v sodstvu: "Sodstvo je v letu 2012 ponovno rešilo 2,4 odstotka manj zadev kot v prejšnjem letu, enako pa je tudi leta 2011 rešilo manj zadev kot leta 2010. Povprečno pa so postopki pred posameznim sodiščem trajali od 13 do 20 mesecev," so zapisali.

Prihodnje leto ob istem času naj bi v skladu z zavezo povprečno reševanje zadev pred vsemi sodišči trajalo manj kot eno leto, v nekaterih postopkih in pred nekaterimi sodišči pa celo samo tri mesece. Cilji so določeni za vsako vrsto sodišč in zadev posebej ter objektivno merljivi.

"Javnost bo tako lahko enostavno preverila, ali sodna in izvršilna veja oblasti svojo besedo držita," še dodajajo na ministrstvu.

Odbor o sklepih danes ni glasoval
Člani parlamentarnega odbora za pravosodje so sicer kar osem ur obravnavali sklepe za sredino izredno sejo DZ-ja o stanju v pravosodju. Čeprav je zahtevo za izredno sejo vložil SDS, so danes poslanci te stranke med razpravo predlagali, da bi v roku 15 dni najprej opravili javno predstavitev mnenj. A so bili s predlogom neuspešni, člani odbora so ga s tesno večino zavrnili.

V stranki sicer predlagajo več sklepov, ki naj jih potrdi DZ - med drugim, da državni zbor državnotožilskemu svetu predlaga, da začne s postopki ugotavljanja odgovornosti generalnega državnega tožilca Zvonka Fišerja, sodnemu svetu pa, da se opredeli do dela predsednika vrhovnega sodišča Branka Masleše. O sklepih pa danes zaradi prekinitve seje niso glasovali.

Izredna seja DZ-ja bo jutri
V SDS-u so v zahtevi za sklic seje opozorili, da sodstvo ne deluje dovolj učinkovito in transparentno, zlasti pa ne dovolj hitro, s predolgim čakanjem na odločitve sodišč pa v kriznih razmerah največ izgublja zlasti gospodarstvo. Kot primere skrb vzbujajočega stanja v sodstvu v SDS-u izpostavljajo pobeg Hilde Tovšak, primer Balkanski bojevnik, afero Prijatelji v stečaju in primer tožilke Aleksandre Štiblar.

Prav izginotje Tovšakove je bilo povod za sklic izredne seje. Zaradi primera sta višji sodišči v Ljubljani in Mariboru izvedli nadzor, ki je pokazal eno strokovno napako na mariborskem okrožnem sodišču. Nadzor nad Specializiranim državnim tožilstvom, ki ga je naročil generalni državni tožilec, pa še poteka.