Odločitev vrhovnega sodišča je na svoji spletni strani objavil Odbor 2014. Matoz je nadzorstveno pritožbo nad vodenjem postopka odločanja o zahtevi za varstvo zakonitosti vložil prejšnji teden, saj meni, da na vrhovnem sodišču po nepotrebnem zavlačujejo z odločitvijo o prekinitvi Janševega prestajanja zaporne kazni.

Janša je v pritožbi citiral navedbe ustavnega sodišča, da je pomembno, da lahko vrhovno sodišče skladno z zakonom o kazenskem postopku odloži oziroma prekine izvršitev pravnomočne obsodilne sodbe. Hkrati je navajal, da bi vrhovno sodišče v času od 18. junija do vložitve nadzorstvene pritožbe o absolutno prednostni zadevi vsekakor že moralo odločiti.

Na sodišču pa so zapisali, da je sodnica, ki ji je bila dodeljena ta zahteva za varstvo zakonitosti, v poročilu glede nadzorstvene pritožbe navedla, da pri zadevi intenzivno dela. Ker jo je prejela 24. junija, še ne more odgovoriti, kdaj bo zadeva predložena na sejo.

Pred odločitvijo, ali so podani pogoji, da se opravi seja senata, je treba preštudirati zahtevo za varstvo zakonitosti, sodbi obeh sodišč in morebiti oba sklepa, s katerima je sodnica prve stopnje zavrnila predloga za izločitev dokazov.

Nadzorstveno pritožbo, vloženo zaradi kršitve pravice do sojenja brez nepotrebnega odlašanja le tri dni po predodelitvi zadeve sodnici poročevalki, je bilo po mnenju vrhovnega sodišča glede na časovni potek reševanja zadeve mogoče zavrniti kot očitno neutemeljeno.

"Vrhovno sodišče je najvišje sodišče v državi, odločitve pa sprejema po tehtnem premisleku, ob upoštevanju vseh relevantnih okoliščin. Vrhovni sodnik poglobljene strokovne presoje ne more in ne sme sprejemati v časovni stiski. Obenem podpredsednica ugotavlja, da sodnica poročevalka na zadevi intenzivno dela. Poleg tega je treba v konkretni zadevi proučiti tudi sodno prakso vrhovnega sodišča v podobnih primerih ter odločbo ustavnega sodišča," je zapisala podpredsednica vrhovnega sodišča Nina Betetto.

Zoper sklep vrhovnega sodišča se ni mogoče pritožiti.