Že prejšnji teden, ko so potekala še zadnja stebrna pogajanja, je sicer postalo jasno, da vseh 46 reprezentativnih sindikatov dokumentov ne bo parafiralo. Nasprotovanje parafiranju je namreč v petek sporočilo 18 sindikatov drugega stebra, ki med drugim zastopajo vojake, policiste, občinske redarje, delavce v pravosodju in državni upravi ter poklicne gasilce.
Na novinarski konferenci podpisnikov kolektivne pogodbe za državno upravo, upravo pravosodnih organov in upravo samoupravnih lokalnih skupnosti (KPDU) je predsednik sindikatov državnih organov Frančišek Verk dejal, da je državna uprava očitno druga liga javnega sektorja. Pri tem je poudaril, da zastopajo praktično vse, ki skrbijo za varnost države, od policije, vojske, redarjev, inšpektorjev itd. "Od preostalega javnega sektorja se razlikujemo v tem, da ima preostali javni sektor poleg tarifnega dela kolektivnih pogodb tudi normativni del, medtem ko državna uprava vsega tega nima." Dodal je, da rokohitrsko predstavljenega predloga kolektivne pogodbe za državno upravo, organe pravosodja in uprave lokalnih skupnosti, ki jih niso niti prejeli v roke, ne morejo parafirati. "Zato smo se tudi odločili zapustiti pogajanja in nismo pristopili k parafi sporazuma oziroma podpisa kolektivne pogodbe," je dejal Verk.
Sindikati, ki ne želijo parafirati kolektivne pogodbe, so že pred novinarsko konferenco v skupni izjavi pojasnili, da pred pogajanji besedila kolektivne pogodbe za državno upravo, uprave pravosodnih organov in uprave samoupravnih lokalnih skupnosti niso prejeli ne v elektronski ne v fizični obliki. To so označili kot nepošteno, nestrokovno, nespoštljivo in skrajno ponižujoče. Od vladne strani pričakujejo, da spet prouči predloge sindikalne strani. V nadaljevanju pričakujejo tudi pogajanja za normativni del, kot ga imajo kolektivne pogodbe v drugih dejavnostih.
Na novinarski konferenci so izrazili prepričanje, da je časa za to, da najdejo ustrezne rešitve, dovolj. Pričakujejo sicer vladno ponudbo za dvig za najmanj štiri plačne razrede po vertikali za vsa delovna mesta. Povprečen predviden dvig plač v javnem sektorju je namreč 5,6 plačnega razreda, medtem ko so njim ponudili tri plačne razrede. Kot je na novinarski konferenci ocenil predsednik Policijskega sindikata Slovenije (PSS) in eden od dveh vodij sindikalne strani na stebrnih pogajanjih Rok Cvetko, njihovo pričakovanje po najmanj štirih plačnih razredih ni pretirano, ampak je utemeljeno in bi pravzaprav šele omogočilo resno odločanje na organih sindikatov.
Cvetko: To ni plačna reforma, ampak poligon za politične igre
Predsednik Policijskega sindikata Slovenije je sicer na novinarski konferenci opozoril, da je stanje v policiji alarmantno, kar je po njegovih besedah posledica vladnega nerazumevanja in zanemarjanja zahtev sindikata. "Policija je že več let soočena s hudim pomanjkanjem kadra, preobremenitvijo obstoječih uslužbencev, slabimi delovnimi razmerami in plačami, ki ne odražajo odgovornosti in zahtevnosti dela, ki ga policisti opravljamo. Vse to skupaj pa vodi seveda v položaj, kjer se mladi ne želijo več odločati za policijski poklic, obstoječi policisti pa vse pogosteje zapuščajo naše vrste zaradi neustreznega vrednotenja in delovnih razmer," je dejal Cvetko in poudaril, da ima lahko to tudi resne posledice za javno varnost.
Policija zato po njegovem mnenju potrebuje takojšnje spremembe, predvsem pri aktualni plačni reformi. Kot je dejal, je potreben plačni sistem, ki bo nagradil delo na terenu, prisotnost v izmenah, delo ponoči in ob praznikih. "Brez tega bodo upokojevanja in odhodi še bolj dramatično prizadeli že tako oslabljeno kadrovsko sliko, ki ni več sposobna pravzaprav zagotavljati niti nekih osnovnih temeljev ali pa ciljev na področju varnosti že danes, kaj šele na srednji ali daljši rok," je opozoril.
Tako kot Verk je bil kritičen do poteze vlade, ki je na zadnjih pogajanjih brez predhodne napovedi predstavila zadnjo različico kolektivne pogodbe in ob tem pričakovala, da se sindikati do nje opredelijo. "Po našem mnenju je to skrajno neresno in zgolj vprašamo se lahko, kako naj v takšnih ravnanjih in v teh okoliščinah pravzaprav sindikati verjamemo, da ima vlada resen namen izboljšati položaj javnih uslužbencev, tako v državni upravi kot tudi policistov," je dejal Cvetko, ki trenutni proces pogajanj o plačni reformi vidi kot "kot poligon za politične igre, kjer se plače določajo po načelu enim več, drugim nič ali bistveno manj".
V PSS-ju od vlade pričakujejo, da izpolni svoje zaveze, začne resna pogajanja o kolektivni pogodbi z državno upravo, sprejme tudi kolektivno pogodbo za dejavnost javnega reda in varnosti, in "preneha s tem ignorantskim odnosom, ki vodi v razgradnjo policijskega sistema".
Lah v imenu vojske: "Uniformiranci smo postali podvrednoteni"
Marjan Lah, predsednik Sindikata ministrstva za obrambo, je poudaril, da je kadrovsko stanje v vojski, tako kot v policiji, alarmantno. Po njegovem mnenju je bila plačna reforma zastavljena napačno in nestrokovno, vlada pa po njegovih besedah ni želela prisluhniti posebnostim vojaškega poklica. "Slovenski vojak je na mesec obremenjen 240 ur in dela dvanajst ur na dan skozi vse leto. Vlada tem argumentom ni želela prisluhniti. Vlada je ponudila pripadnikom Slovenske vojske zgolj tri plačne razrede," je spomnil Lah.
Spomnil je še, da že 267 dni poteka stavka operaterjev dispečerjev. "Vlada med pogajanji ni prisluhnila našim zahtevam, da se operaterji v začetnih plačnih razredih ovrednotijo enako, kot to velja za dispečerje nujne medicinske pomoči in za dispečerje gasilce. Medtem pa so jim povišali zgolj štiri plačne razrede, kar pomeni, da zaostajajo za tri plačne razrede," je poudaril Lah. "Ugotavljamo, da smo uniformiranci postali podvrednoteni in nas ne cenijo več tako, kot smo bili cenjeni," je sklenil Lah.
Novak: Vlada ob prikazovanju plač pozablja, da vojaki delajo po 250 ur mesečno
Predsednik Sindikata vojakov Slovenije Gvido Novak je dejal, da kolektivne pogodbe ne morejo parafirati, ker "zaposlenim v Slovenski vojski daje občutno manj kot drugim v šolstvu, zdravstvu, funkcionarjem". Opozoril je, da ima vojak danes plačo, ki je pod minimalno. Po njegovih besedah vlada s svojo ponudbo vojakom plačo zvišuje za 152 evrov bruto, kar je 12-odstotno povišanje, medtem ko nekaterim drugim poklicnim skupinam v javnem sektorju plače zvišuje za 40 odstotkov.
"Stališče vlade je, da vojaki in policisti lahko delamo nadure, smo deležni dodatkov za delo popoldne, nočno delo, delo ob koncih tedna in drugih dodatkov, zato je treba tistim, ki te možnosti nimajo, dvigniti osnovne plače," je dejal Novak. Opozoril je, da bi torej vojak po mnenju vlade moral delati popoldne, ponoči, ob koncu tedna, v zahtevnih terenskih razmerah, da bi bil upravičen do enakega plačila, kot bi ga imeli drugi, "ki delajo osem ur v pisarni, pet dni na teden na toplem". Dejal je še, da vlada s prikazovanjem povprečnih izplačanih plač prikazuje vojake kot najbolje plačane javne uslužbence, pozabi pa povedati, da "vojaki namesto 174 ur na mesec delajo po 80 ur več, torej 250 ur na mesec, in od tega veliko v terenskih razmerah, v vsakem vremenu".
Švarc: Politika gasilce izkorišča, ko jih potrebuje, njihovo delo pa podcenjuje
"Smo v situaciji, ko so bila znotraj določenih dejavnosti delovna mesta deležna dvigov tudi do osem plačnih razredov, vlada pa se na neki način spreneveda in čudi našim odločitvam oziroma našemu nasprotovanju njihovemu predlogu, ko nam ponuja tri oziroma štiri plačne razrede," je dejal sekretar Sindikata poklicnih gasilcev David Švarc, ki takšno ravnanje vlade ocenjuje kot podcenjevanje dela gasilcev.
Pri tem pa je spomnil, da je vladna stran oktobra 2022 s sindikati podpisala dogovor, ki je predvidel odpravo plačnih nesorazmerij, vezano na razmerja med delovnimi mesti v javnem sektorju iz leta 2018. A teh nesorazmerij zdaj ne odpravljajo, ampak bi ustvarili še nekatere nesorazmerja.
Dejal je, da politika gasilce izkorišča v trenutkih, ko jih potrebuje, denimo ob naravnih nesrečah, ko je treba pošteno vrednotiti odgovornost in zahtevnost delovnega mesta poklicnih gasilcev, pa ponudi "skrajno podcenjujoč predlog". Po besedah Švarca z zavrnitvijo parafiranja vladi jasno sporočajo, da zanje pogajanja o odpravi plačnih nesorazmerij niso zaključena. Ob tem je bil kritičen tudi do resornega ministra Boruta Sajovica, ki se na pozive k reševanju nastalega položaja ni odzval. Napovedal je, da bo predsedstvo sindikata dokumente, ki jih je posredovala vlada, obravnaval v četrtek in se nato tudi odločil o nadaljnjih potezah.
"Zapore bomo lahko zaprli"
Predstavnik pravosodnih policistov in zaposlenih v slovenskih zaporih Leon Lobe je spomnil na prezasedenost in kadrovsko podhranjenost v zaporih po državi. Kot je ponazoril, je bilo v zadnjih dveh letih okoli 160 razpisov za zaposlitev pravosodnih policistov, primanjkuje pa tudi inštruktorjev, tehničnega osebja ipd., zapolniti jim je uspelo samo tretjino razpisanih delovnih mest. "Pripravlja se zelo velika težava, kajti če ne bomo imeli zaposlenih v slovenskih zaporih, jih bomo lahko dobesedno zaprli. S tem pa bo ogrožena nacionalna varnost vseh državljanov republike Slovenije," je dejal Lobe. Prepričan je, da jim mora vlada stopiti naproti. "V predalu resorne ministrice že dve leti čaka osnutek kolektivne pogodbe za Upravo RS za izvrševanje kazenskih sankcij, s katero bi znatno pripomogli vsem zaposlenim v zaporniškem sistemu, status vseh zaposlenih pa bi se lahko znatno izboljšal," je še dejal Lobe.
Parafiranje zamaknjeno na sredo popoldne
Na ministrstvu za javno upravo so na opozorila sindikatov v ponedeljek odgovorili, da je sindikalna stran predlog omenjene kolektivne pogodbe prejela večkrat, 9. in 23. septembra ter še 8. oktobra. Ključni razlog, da so sindikati zapustili pogajanja, po oceni vlade "ni vezan na obravnavo kolektivne pogodbe, temveč na dejstvo, da vladna stran ne more privoliti v linearno poviševanje plač za vse zaposlene za štiri oz. pet plačnih razredov, kot predlaga sindikalna stran".
Pogajanja o odpravi plačnih nesorazmerij in prenovi plačnega sistema v javnem sektorju potekajo že od jeseni 2022, vlada pa je sprva načrtovala, da bodo s sindikalno stranjo vsebine kolektivne pogodbe dejavnosti in poklicev, ki so jih usklajevali na stebrnih pogajanjih, parafirali v ponedeljek.
A Konfederacija sindikatov javnega sektorja Slovenije (KSJS) je v dopisu vladi in njeni pogajalski skupini v ponedeljek dopoldne predlagala, da se parafiranje kolektivnih pogodb in dogovorov v okviru prenove plačnega sistema javnega sektorja prestavi na sredo. "Sindikati smo vabljeni na parafo, hkrati pa vseh dokumentov nismo niti videli, kaj šele, da bi jih lahko pregledali. To velja vsaj za stebrna pogajanja. To, da smo, vsaj v enem od stebrov, za pregled stotin delovnih mest dobili le nekaj ur časa, je do sindikatov podcenjujoče," so sporočili iz Konfederacije sindikatov javnega sektorja Slovenije (KSJS), ki jo vodi Branimir Štrukelj.
Vlada je pozivu ugodila in parafiranje dokumentov prestavila na sredo ob 15. uri. Sindikati imajo tako čas, da se podrobneje seznanijo z vsebino in se do nje pred parafiranjem tudi opredelijo.
SVIZ bo svojo odločitev sporočil popoldan
Iz Sindikata vzgoje, izobraževanja, znanosti in kulture Slovenije (SVIZ) so sporočili, da se bodo člani glavnega odbora do vsebine in sprejemljivosti izpogajanih sprememb kolektivnih pogodb za vzgojo in izobraževanje, za raziskovalno dejavnost, za kulturne dejavnosti in dejavnost zdravstva in socialnega varstva opredelili na današnji seji.
"Člani najvišjega organa sindikata med dvema kongresoma bodo tako odločali o pristopu SIZ-a k podpisu omenjenih kolektivnih pogodb dejavnosti in poklicev – tj. o uvrstitvah delovnih mest in nazivov v plačne razrede in s tem o konkretnih dvigih plač, ki jih bodo v prihodnjih letih deležni zaposleni na posameznih delovnih mestih v javnem sektorju, katerih vsebino so pogajalske skupine sindikatov in vlade usklajevali na t. i. stebrnih pogajanjih," so sporočili iz SVIZ-a. Sprejete odločitve bodo popoldne predstavili tudi na novinarski konferenci.
Komentarji so trenutno privzeto izklopljeni. V nastavitvah si jih lahko omogočite. Za prikaz možnosti nastavitev kliknite na ikono vašega profila v zgornjem desnem kotu zaslona.
Prikaži komentarje