Kot pravijo na Študentski organizaciji Slovenije, je zadnje čase v medijih mogoče zaslediti ponujanje ugodnih študentskih posojil. Nekateri zagovarjajo možnosti tega ukrepa kot morebitno pozitivno pridobitev za študente, "saj država ni zmožna oziroma ne želi štipendirati vseh študentov s primerno visokimi štipendijami". Poleg posojil, ki so stalni nabor bančne ponudbe, se pojavljajo tudi težnje k prelivanju sredstev, namenjenih za štipendiranje, v posojilne sklade, čemur pa ŠOS ostro nasprotuje.

Študentsko posojilo, pravijo na Študentski organizaciji Slovenije, predstavlja tudi dodatno finančno obremenitev v času odplačevanja posojila med študijem ali ob zaključku le-tega. Tedaj mlad diplomant še nima nujno stalnih prihodkov in zagotovljene socialne varnosti.

V tujini zadolževanje vodi v elitizacijo študija
Primerjave iz tujine kažejo, da zadolževanje študentov vodi v upad deleža študirajoče populacije, ki prihaja iz socialno šibkejših slojev. To pa vodi "v socialno elitizacijo, ki mlade prej odvrača od študija, kot pa da jim ga približuje", so na ŠOS-u opozorili v sporočilu za javnost.

Na ŠOS-u še opominjajo, da je razlika med štipendijo in posojilom velika - predstavlja namreč ločnico med dejanskim financiranjem študentov in ustvarjanjem položaja upnik-zadolženec. Posojilo tako ni študentska pomoč, so prepričani v ŠOS-u.

ŠOS: V Veliki Britaniji se zadolžujejo tudi za 25 let
Če se študent odloči za odloženo obliko odplačila, ga v primeru uspešnega iskanja prve zaposlitve "že obremenjuje relativno velik dolg, ki ga je treba odplačati". Pri tem ŠOS navaja izkušnje iz Velike Britanije, kjer so uvedli šolnine in študentske kredite. Od leta 2009 je povprečna zadolženost mladih diplomantov okoli 23.000 evrov. Doba odplačevanja je med 15 in 25 let.