Na novinarski konferenci pred prvim branjem predloga zakona o malem delu v državnem zboru je poslance pozvala, naj dobro premislijo, o čem bodo v sredo razpravljali na seji. "Naj se predlog umakne. Še enkrat se usedimo in pogovorimo," predlaga predsednica ŠOS-a Katja Šoba.
"Ne želimo v čakalnico za delo"
"Minister Svetlik obljublja nekaj, zgodi se drugo," se je odzvala na to, da je minister za delo Ivan Svetlik na seji DZ-ja v ponedeljek poslancem "javno obljubil celo 20.000 prejemnikov državnih štipendij več."
Predsednica ŠOS-a je še poudarila, da študentje ne želijo iti v čakalnico za delo, ampak dobiti delo. Z zakonom o malem delu pa bi dobili le delo, ki mladim položaj poslabšuje. Ponovno je opomnila, da so tudi vsi drugi socialni partnerji proti predlogu zakona o malem delu.
"Uvedba malega dela prinaša velike nevarnosti"
Predsednica odbora ŠOS-a za socialna in zdravstvena vprašanja Maršenka Marksel pa je ponovno poudarila, da so predlagane rešitve glede študentskega dela napačne. Po novem zakonu o malem delu, po podatkih ŠOS-a, naj tretjina študentov ne bi preživela brez študentskega dela.
"Ideja o malem delu ne rešuje problemov. Vlada bi se morala vprašati, kako povečati delovno aktivnost. Uvedba malega dela prinaša velike nevarnosti," je dejala Markselova.
Markselova: Po novem le 2880 evrov letnega zaslužka
Opomnila je, da je najprej treba podeliti, in ne obljubiti štipendije. "Naj se najprej podelijo štipendije, potem pa naj se na primeren način oblikuje delo študentov," poziva.
"Ob predvidenem številu ur in urni postavki, ki je določena na minimalno urno postavko štiri evre, bo posameznik lahko zaslužil le 2880 evrov, in ne 6000 evrov, kot obljublja minister Svetlik," zatrjuje Markselova. Dodaja še, da tako vlada kot ŠOS stremita k istemu cilju, a pristop je drugačen.
Izsledki analize inštituta za primerjalno pravo
ŠOS je pri Inštitutu za primerjalno pravo pri ljubljanski pravni fakulteti naročil analizo o normativni ureditvi študentskega dela. Ugotovitve je predstavil profesor Bojan Bugarič, ki opozarja, da v Sloveniji študent dela, da lahko študira.
"Cilj celovite ureditve študentskega dela bi morala biti takšna ureditev celovitega stanja študenta, ki bo le-temu omogočalo, da bo lahko normalno študiral, ne da bi mu bilo potrebno za to čezmerno delati," predlaga pravnik. "Študentsko delo ima smisel zgolj kot socialni korektiv. Vlado premalo skrbi vpliv nove ureditve na socialni položaj študentov," meni.
"V Sloveniji študent povprečno študira 6,9 leta"
Bugarič se strinja, da je sprememba potrebna, a le v okvirih, ki omogočajo normalen študij. "Povečanje kakovosti in zahtevnosti študija bi rešili problem študentskega dela. Vlada ne vidi vseh dimenzij tega problema in premalo razmišlja o povezavi med študentskim delom in vsebino študija," je prepričan.
Pravni strokovnjak trdi, da je skrajšanje dolžine študija najmanj, kar lahko naredi vlada. "To, da v Sloveniji študij traja povprečno 6,9 leta, je nenormalno. Nujno potrebno bi bilo, da ob ureditvi študentskega dela vlada sočasno pripravi še predlog zakona o štipendiranju," tudi Bugarič opozarja na vprašanje štipendiranja.
Komentarji so trenutno privzeto izklopljeni. V nastavitvah si jih lahko omogočite. Za prikaz možnosti nastavitev kliknite na ikono vašega profila v zgornjem desnem kotu zaslona.
Prikaži komentarje