Na imenovanje se je odzval tudi Furlan. Upa, da bo lahko kmalu začel delo in kadrovsko vzpostavitev tožilstva. "To bo zagotovo ena najtežjih nalog, s katero se bom moral spopasti v samem začetku," je zapisal.
Poudarja, da je specializacija tožilcev nujna za uspešen pregon najhujših oblik gospodarske in klasične kriminalitete.

"Preiskovanja kaznivih dejanj, kjer je potrebno usmerjeno delovanje več državnih organov in nadzornih institucij, se bo treba lotevati z ustanovitvijo specializiranih preiskovalnih skupin. Kazniva dejanja z mednarodnim elementom pa se bodo preiskovala pretežno s pomočjo skupnih preiskovalnih skupin, ki so se v tujini pokazale kot primeri dobre prakse.
Velika odgovornost SDT bodo tudi postopki z odvzemom in zavarovanjem protipravno pridobljene premoženjske koristi, saj je SDT izključno pristojno za usmerjanje, preiskovanje, vlaganje in zastopanje predlogov za začasno zavarovanje in odvzem premoženja nezakonitega izvora," je še zapisal.
Žgajnarjeva: Izid je bil jasen že od začetka
Furlanove protikandidatke, dozdajšnje vodje specializiranega tožilstva, Blanke Žgajnar odločitev tožilskega sveta ni presenetila.
"Že od priprave spremembe zakona o državnem tožilstvu in nato tudi z njegovim sprejetjem in začetkom uporabe je bilo jasno, kakšni bodo rezultati," je dejala za Radio Slovenija. Razmišlja tudi o upravnem sporu, a za zdaj še čaka na obrazložitev državnotožilskega sveta.
Koliko časa bo sploh še na funkciji, ne ve, saj je odločitev povsem v rokah omenjenega sveta.
Na MP-ju zadovoljni
"Imenovanje je pomembno predvsem zato, ker omogoča objavo razpisa za dodelitev dodatnih desetih državnih tožilcev v omenjeno specializirano tožilstvo. Tako bo tožilstvo lahko začelo delovati v polni zasedbi z 21 tožilci," so v izjavi za javnost zapisali na ministrstvu za pravosodje (MP).

Pregon korupcije in organiziranega kriminala, predvsem gospodarskega, je prednostna naloga tako nove vladne koalicije kot samega tožilstva pod vodstvom generalnega državnega tožilca Zvonka Fišerja. Od novembra, ko je vlada, ki opravlja tekoče posle, z zakonom skupino državnih tožilcev za pregon organiziranega kriminala preoblikovala v specializirano tožilstvo, je za za pregon najzahtevnejših kaznivih dejanj pristojno to 12. tožilstvo.

Po Furlanu Žgajnarjeva, po njej Furlan
Zdaj je državnotožilski svet odločil, kdo bo to tožilstvo vodil. Kandidata sta bila dozdajšnja voditeljica posebne skupine tožilcev Blanka Žgajnar in direktor Nacionalnega preiskovalnega urada, nekdanji tožilec Harij Furlan. Žgajnarjeva je do zdaj začasno vodila specializirano državno tožilstvo, Furlan pa je bil vodja skupine državnih tožilcev za pregon organiziranega kriminala med letoma 2004 in 2008, a je to mesto predčasno zapustil. Vzrok naj bi bil spor s takratno generalno državno tožilko Barbaro Brezigar.

Očitki o političnem nastavljanju
Aleš Zalar, minister za pravosodje, ki opravlja tekoče posle, je na predlog generalnega državnega tožilca svetu predlagal, naj izbere Furlana, a njegovo mnenje ni bilo zavezujoče. Kljub temu pa je sprožilo burne odzive poslancev iz vrst SDS-a. Vinko Gorenak, ki je kandidat za notranjega ministra, pod katero naj bi po novem spadalo tudi tožilstvo, je Zalarju očital politično kadrovanje in to, da se za vsem skupaj skriva le težnja po odstranitvi Žgajnarjeve.

"Poslanca Vinka Gorenaka verjetno moti, da je imenovanje vodij državnih tožilstev po novem zakonu o državnem tožilstvu depolitizirano, saj o njih ne odloča več minister, ampak državnotožilski svet, ki je strokovno telo, temu pa je stranka SDS vseskozi nasprotovala," pa so na očitke odgovorili na ministrstvu.

Potrebujejo motivirane tožilce
Kljub vsemu pa bo imel novi vodja tega tožilstva predvsem polne roke dela. Pritegniti mora dovolj tožilcev, motiviranih za delo na najzahtevnejših zadevah gospodarskega kriminala in korupcije, primere, ki jih bodo dobili, pa na koncu pripeljati tudi do sodišča.