"Zato je treba zakonodajo usmeriti v kaznovanje trgovine z ljudmi in nasilja, ne pa v kaznovanje spolnih delavcev, ki jih s tem potisnemo na rob družbe."

Zaščita pravic spolnih delavcev je osrednji cilj evropske mreže ProsPol, v okviru katere je tudi potekala okrogla miza na temo prostitucije v vzhodni Evropi in na Balkanu. Na tem območju ob vzponu konservativnih strank in nacionalističnih in tradicionalističnih gibanj prostitucijo in spolne delavce še dodatno stigmatizirajo, je uvodoma povedala Agata Dziuban s poljske univerze Jagellonian.

Po mnenju Romana Kuharja s filozofske fakultete pa ti pojavi niso omejeni na postsocialistične države, temveč se z njimi srečujejo tudi v zahodni Evropi, pri čemer se argumentacija teh gibanj pogosto sklicuje tudi na skrb za otroke, kar je bilo v Sloveniji slišati tudi v razpravah o dekriminalizaciji prostitucije leta 2003.

Zakonodaja ne sme temeljiti na predsodku
Po mnenju spolnega delavca, ki dela v Franciji, pa je ključna težava v tem, da se odločevalci bolj kot na dejansko stanje zanašajo na predsodke. "Priljubljen predsodek je, da je vsak spolni delavec, ki dela zunaj svoje matične države, žrtev trgovine z ljudmi. Čeprav to ni res, saj se nas veliko za ta korak odloči prostovoljno. Potem pa se na podlagi predsodka sprejmejo predpisi, ki namesto zaščite kriminalizirajo tudi prostovoljne delavce."

Prav zaradi tega se je pridružil mreži ICRSE, katere namen je spregovoriti o pravicah spolnih delavcev na posameznih območjih Evrope in o povezovanju spolnih delavcev, ne nazadnje pa tudi soustvarjati predloge za zakonske okvirje, ki bi varovali pravice spolnih delavcev. "Dekriminalizacija spolnih delavcev je tu ključna, saj šele potem lahko spolni delavci tudi prijavijo nasilje nad njimi, do česar so po navadi zadržani tako zaradi predpisov, ki jih s svojim delom kršijo, kot tudi zaradi nezaupanja do policije."

"Ko so ljudje navajeni državne represije, se težje odločajo za prijavo nasilja, saj je težko prijaviti nasilje organu, ki v drugem kontekstu izvaja nasilje nad tabo," pa pravi Roxana Vasi iz mreže SWAN. Pri svojem delu s spolnimi delavci se pogosto srečuje z nezainteresiranostjo za prijavo nasilja, pogosteje se zatekajo k viktimizaciji. "Premiki na tem področju so zelo počasni."

Izključeni iz trga dela
Nasilje pa je le en vidik izključevanja prostitucije, saj so tudi po dekriminalizaciji na robu trga dela. "Pogosto je prekarno delo, namenjeno ljudem, ki imajo manj možnosti," pripoveduje Kuhar. "Ko smo opravljali raziskavo med moškimi spolnimi delavci v Sloveniji smo ugotovili, da obstajata dve skupini. Ena skupina svoje delo obravnava kot karierno izbiro, v katero je treba vlagati za uspešno prodajo svojega dela. Druga skupina pa je to delo obravnavala kot nekaj, v kar so zašli zaradi takšnih in drugačnih okoliščin." Noben anketiranec pa se ni prepoznal v okvirih delovnega prava, niti ni videl potrebe po tem.

Kljub temu se spolni delavci po večjem delu vzhodne Evrope srečujejo z odrivanjem na rob trga dela. Kriminalizacija spolnega dela pomeni tudi, da se država odreka obdavčitvam, na ta račun pa so spolnim delavcem okrnjeni dostopi do zdravstvenega zavarovanja, možnosti najemanja posojil in podobno. Prav zato si spolni delavci na Poljskem načeloma želijo legalizacije, ki bi jim, davkom navkljub, omogočila dostop do določenih storitev in ne nazadnje tudi povezovanja, pravi Agata Dziuba.

Toda po mnenju spolnega delavca bi se za zakonito zaposlitev s svojim imenom in priimkom odločila le peščica. "Največja težava je stigma, saj bi se vsak bal, da bodo podatki o njegovi zaposlitvi dostopni, s čimer bi nase prevzel stigmo. Na ta račun so sicer resda prisiljeni v prekarno delo brez bolniškega staleža in pokojninskega zavarovanja. A rešitev ni preprosta."

Dekriminalizacija prvi korak k odpravi stigme
Projekt ProsPol se končuje s prihodnjim letom, v okviru projekta pa bodo pripravili priporočila za zakonodajalce s področja prostitucije. Predsednica in koordinatorica projekta Isabel Crowhurst je ob tem za MMC dejala, da je ena izmed glavnih ugotovitev projekta, da je pojav prostitucije zelo kompleksen, pri njem pa je treba upoštevati vrsto dejavnikov: od ekonomskih do kulturnih in drugih družbenih dejavnikov.

"Rešitve, ki je primerna za Švedsko, ne moremo preprosto prenesti v druge države. Drugačen družbeni kontekst se bo na spremembe odzival drugače," meni Crowhurst, "pri tem pa moramo predvsem vključiti spolne delavce, ki vso kompleksnost tega pojava poznajo zelo dobro." Veliko področij spolne industrije namreč ostaja precej neraziskanih.

Največja težava je seveda tudi stigmatizacija spolnih delavcev, zaradi katere se le redko identificirajo s svojo službo. "Predstavljanje sebe kot spolnega delavca je zelo težko, saj se ljudje zaradi stigme pogosto bojijo, da bodo izgubili vezi tudi z najbližjimi." Z dekriminalizacijo pa se po mnenju Crowhurstove naredi korak k temu, da postane njihovo delo destigmatizirano v širši družbi.