Ministrica za kulturo se je odzvala na afero v zvezi z domnevnimi spolnimi in finančnimi zlorabami vidnega kulturnika. Na Instagramu je bil namreč vzpostavljen profil, ki je objavljal anonimna pričevanja spolnega nasilja, ki naj bi ga izvajal.

Ministrica Asta Vrečko je v izjavi za javnost komentirala tudi objave fotografij v nekaterih medijih, na katerih se pojavlja z domnevnim storilcem. Fotografije so nastale v okviru intervjuja, ki sta ga za portal Kulturnik, ki deluje v okviru založbe Beletrina, z ministrico opravila Nejc Krevs in Dušan Smodej. S slednjim so na Beletrini 12. avgusta prekinili sodelovanje.

"Ker je bilo v določenih medijih in novinarskih vprašanjih izpostavljeno tudi vprašanje glede konkretne osebe Dušana Josipa Smodeja in njegov obisk na ministrstvu za kulturo, želim povedati naslednje: Z njim sem se prvič pogovarjala na ministrstvu za kulturo. Prišel je kot urednik portala Kulturnik, čeprav naša uslužbenka, ki je komunicirala s Kulturnikom, ni bila seznanjena, da bo na tem sestanku prisoten tudi on. Kontaktiral nas je namreč novinar Nejc Krevs, ki sodeluje tudi z RTV Slovenija. Pisal je v imenu portala in prosil za intervju, to je bilo 15. julija. 21. julija je prišel na ministrstvo, kjer pa je bil prisoten tudi Dušan Josip Smodej, s čimer pa vsaj jaz nisem bila vnaprej seznanjena," je izjavila ministrica. Ob tem je potrdila, da portal Kulturnik, ki ga ureja Beletrina, financira ministrstvo za kulturo. "Beletrina je bila za ta portal izbrana na javnem razpisu maja leta 2021."

Na ministrstvu so že sprožili pregled sodelovanj z omenjenim kulturnikom, a kot je zagotovila Vrečko, so se ta sodelovanja odvijala izključno v preteklosti. "Sama z obtožbami nisem bila seznanjena v času tega intervjuja, saj je bil intervju izveden 21. julija," obtožbe pa so se pojavile šele pozneje. "Namigovanja in klevete, ki so se pojavile v nekaterih medijih, lahko samo zavrnem."

Na področju kulture očitno prisoten problem spolnega nadlegovanja

Kot je še poudarila Vrečko, je na področju kulture očitno prisoten problem spolnega nadlegovanja. "Spomnila bi, da podatki o spolnem nasilju v Sloveniji govorijo sami po sebi. Gre za velik družbeni problem, ki ga ne naslavljamo dovolj odkrito, jasno in se o njem ne pogovarjamo dovolj. Na ministrstvu za kulturo ugotavljamo, da področje kulture iz tega ni izvzeto." Spomnila je, da se je nedavno začelo sojenje igralcu in profesorju na ljubljanski akademiji za gledališče, radio, film in televizijo v zvezi s spolnim nadlegovanjem študentk.

Kot je še napovedala Vrečko, bodo na ministrstvu preverili, kateri sistemski ukrepi so v njihovi pristojnosti, da se bo o spolnem nasilju začelo govoriti bolj odkrito in da bo prostor kulture varno okolje, v katerem se bodo žrtve lahko opolnomočile in podale uradne prijave. "Pozvali bomo vse institucije na področju kulture in umetnosti, naj storijo enako."

Za Televizijo Slovenija spregovorila tudi ena od prič zabav, na katerih naj bi se dogajale zlorabe, sama pa ni bila žrtev domnevnega storilca. Povedala je, da je bila na teh zabavah vedno velika količina droge za posilstvo GHB:

Inštitut 8. marec: Pomembno je, da se sprožijo prijave

"Na dan, ko se je profil Proti nasilju Dušana Smodeja pojavil na Instagramu, sem osebno pisala administratorjem profila, za katere ne vemo, kdo so, in spoštujemo njihovo anonimnost," je v zvezi z afero dejala predsednica Inštituta 8. marec Nika Kovač. Dodala je, da so v Inštitutu žrtvam pripravljeni nuditi pravno pomoč oziroma zbirati sredstva za plačilo pravne pomoči. "Zdi se nam res pomembno, da se grozljiva pričevanja, ki so se pojavila na tem profilu, prijavijo in da se sprožijo postopki." Kot je pojasnila Kovač, imajo na Inštitutu jasno določene postopke v primeru pričevanj, saj je treba upoštevati zakonodajo in hkrati domnevo nedolžnosti domnevnega storilca. "Hkrati vedno verjamemo žrtvam, zato jim nudimo vso oporo, trenutno se v tem primeru na nas ni obrnila še nobena žrtev," je dejala Kovač.

Kovač je zatrdila, da domnevnega storilca osebno ne pozna, a da je nekdanja članica Inštituta z njim sodelovala kot prevajalka. Obenem pa je domnevni storilec podpisal javno Pismo podpore osebam z izkušnjo posilstva, ki doživljajo poniževanje v sodnih postopkih, ki ga je Inštitut objavil januarja leta 2019. "Pri tej zgodbi se mi zdi pomembno, da je ta oseba podpisala eno od naših pisem. To jasno kaže na to, da storilci oziroma osebe, ki so bile obtožene, vedno izjavljajo, da to niso. Podoben primer smo imeli na Filozofski fakulteti, ko je profesor komentiral gibanje #Metoo. Gre za strukturno značilnost primerov." Odkar se Inštitut ukvarja s problematiko spolnega nasilja, ugotavljajo, da se spolno nasilje dogaja "v okoljih, ki so nam znana," dodaja Kovač.

Žrtve nasilja ne prijavijo, ker jih je sram

"Žrtve pogosto nasilja ne prijavljajo, ker jih je sram, ali ker so bile opite ali pa so zaužile droge. Naše sporočilo je, da je to legitimna odločitev posameznika. Nelegitimno in nezakonito pa je, če nekdo izkoristi nekoga v tem stanju," poudarja Kovač. Dodala je, da so sami postopki ob prijavi spolnega nasilja na policiji lahko zelo neprijetni. Obenem je žrtve lahko strah določenih institucij, v katerih se je nasilje izvajalo, ali pa se bojijo reakcije okolice. Kovač je napovedala, da Inštitut pripravlja strategijo, s katero želi pozvati ministrstvo za notranje zadeve in ministrstvo za kulturo, da sprožita širši pregled stanja in se usmerita k poenostavitvam postopkov.

Lani sprejeli zakonodajo, ki posilstvo definira po principu "samo ja pomeni ja"

Lani februarja so na Inštitutu 8. marec pripravili predlog spremembe zakonske opredelitve spolnega nasilja in posilstva v kazenskem zakoniku. Predlogov zakona je bilo sicer več, a z nekaj dodatki Janševe vlade je bil sprejet prav zakon, ki ga je v osnovi pripravila omenjena nevladna organizacija. V parlamentu je bil deležen široke podpore, 4. junija lani je namreč zanj glasovalo kar 78 poslancev. V slovenski pravni koncept je vnesel dojemanje spolnih kaznivih dejanj po modelu "samo ja pomeni ja".

"Zelo pomembno je, da je zakon že v praksi. Ravno v primerih, ko je žrtev nesposobna reagirati, ko zamrzne, zaspi ali izgubi zavest, je po novi zakonodaji to posilstvo. Zato res upam, da se bodo žrtve opogumile in zadevo prijavile." Postopki po prijavi spolnega nasilja po besedah Kovač trajajo vsaj leto dni.

Dopolnjen predlog novele kazenskega zakonika zdaj predvideva kazen od šestih mesecev do petih let zapora za kaznivo dejanje posilstva. Če je to storjeno z uporabo sile ali grožnje, je predvidena kazen od enega do 10 let zapora, če posilstvo stori več oseb, pa od treh do 15 let zaporne kazni. Za kaznivo dejanje spolnega nasilja je po predlogu predvidena zaporna kazen do petih let, za kaznivo dejanje spolne zlorabe slabotne osebe pa ohranjajo kazen od enega do osmih let zapora.

V predlogu je zdaj zapisano, da je spolni akt soglasen, če so vsi udeleženci podali "navzven zaznavno" soglasje bodisi z besedami ali s svojimi dejanji. Vlada je v svojih dopolnilih poudarila, da "ravnanja, ko oškodovanec oz. oškodovanka zamrzne oziroma zaradi različnih vzrokov ni sposobna podati svoje navzven zaznavne privolitve, hkrati pa ravnanja storilca oz. storilke ne zavrne oziroma se mu ne upira, ni mogoče šteti za navzven zaznavno privolitev". Prav tako pri tem ne sme biti prisotne prisile, grožnje ali kakršnih koli drugih pritiskov, je ob sprejetju zakona poročal STA.

Inštitut je sicer leta 2018 v Sloveniji zagnal mednarodno gibanje #jaztudi, ki naj bi opolnomočilo žrtve spolnega nasilja, da spregovorijo.