Časopis Dnevnik je poročal, da je upokojeni zdravnik za časopis Zaveza opisal zdravstveno stanje predsednika države Janeza Drnovška in evroposlanca Lojzeta Peterleta in jima napovedal skorajšnjo smrt.

"Ne bosta več tlačila zemlje", če bosta vztrajala pri alternativnih metodah zdravljenja, pravi Velikonja. Peterle naj bi po njegovi presoji živel do leta 2010, Drnovšek pa do prihodnjega leta.

Kot razlog za razkritje informacij, ki jih je pridobil iz zdravniških krogov, je navedel, da je s tem želel zavarovati druge bolnike pred škodo, ki bi nastala, če bi ju posnemali pri njunih metodah zdravljenja.

Velikonja sicer nikoli ni zdravil ne Drnovška ne Peterleta; o varovanju njune zasebnosti pravi, da sta politika o svojih boleznih že javno spregovorila, zato o kršenju zdravniške etike po njegovem mnenju ne more biti govora.

Kritičen odziv obeh politikov
Na pisanje sta se najprej ostro odzvala oba vpletena politika. Drnovšek je na spletni strani Gibanja za pravičnost in razvoj zapisal:"Kar veliko si upa tale zdravnik, kajne? Lahko bi rekel, da si je vzel kar nekaj božjega vedenja, ko si upa dajati takšne napovedi. Kaj pa, če se Bog ne strinja z njim?"

Lojzetu Peterletu se zdi dejstvo, da zdravnik javno obravnava njegovo preteklo bolezen, nenavadno in neetično. Peterle je prepričan, da je imel zdravnik ali vpogled v njegovo dokumentacijo ali dobrega obveščevalca iz zdravniških vrst, saj javnosti nikoli ni zaupal tolikšnih podrobnosti o svoji bolezni, kot so bile navedene.

Buren odziv javnosti
Informacijska pooblaščenka je napovedala sprožitev postopka v skladu z zakonom o varstvu osebnih podatkov. Pirc Musarjeva meni, da takšni podatki ne bi smeli krožiti niti med zdravniki samimi, kaj šele v javnosti. Zdravnik bi se moral zavedati spornosti objavljanja takih podatkov, še meni Pirc Musarjeva.

Kritično se je odzval tudi varuh človekovih pravic Matjaž Hanžek. Zapisal je, da je to grob napad na posameznikovo zasebnost, zato predlaga Zdravniški zbornici Slovenije, da se do dogodka opredeli in ustrezno ukrepa. Poleg tega je predlagal tožilstvu, da preveri, če obstajajo vsi znaki kaznivega dejanja zlorabe osebnih podatkov in v skladu s tem začne pregon storilca.

Ogorčena tudi stroka
Predsednik komisije za medicinsko etiko Jože Trontelj meni, da je javno razkrivanje osebnih zdravstvenih podatkov nesprejemljivo in pomeni kršitev zakonsko varovane pravice do zasebnosti. Ob tem je Trontelj izpostavil odgovornost medija, ki je te podatke objavil.

Predsednik zdravniške zbornice Vladislav Pegan je dejal, da je najbolj sporna prav ocena pričakovane življenjske dobe, saj tega ni mogoče napovedati.